Mit o NOB, 14. del

Štirinajsti del gradiva iz knjige Mit o NOB, ki 70 let trajajoče komunistične pravljice o herojskem narodno-osvobodilnem boju proti okupatorju postavljajo na laž.

Odlomki iz knjige Mit o NOB:

Glede na to, koliko nepotrebnih žrtev je povzročilo partizanstvo in na dejstvo, da je bil cilj in vzrok nastanka partizanstva uvedba komunistične diktature, se lahko reče, da je z nezakonito odločitvijo 4.7.1941 jugopartijski politbiro zagrešil zločin nad narodom in da, če je kaj, je potem ta odločitev pomenila narodno izdajo, ne pa ravnanje protikomunistov, po zaslugi katerih je bilo število žrtev nižje in stiska ljudstva manjša kot bi bila sicer.

Tudi končni učinek komunističnega bojevanja na »pravi strani« je bil negativen – v državah, ki so bile pred vojno demokratične, in so jih od okupatorjev »osvobodili« komunisti, je bila vzpostavljena diktatura, zaostalost in teror primitivnih vodstev. Na moralni ravni je Stalinov režim spadal v podobno kategorijo kot Hitlerjev.

Partizanstvo je krivo, da se je Slovenija po koncu 2. svetovne vojne znašla na napačni strani železne zavese, kot del komunističnega lagerja, ne pa svobodnega sveta.

Vprašanje je, kdaj bodo zagovorniki partizanstva spoznali, da s povzdigovanjem tega totalitarističnega gibanja ne povzdigujejo patriotizma, ampak totalitarne vrednote, ki so v nasprotju z evropsko humanistično tradicijo in v nasprotju s sodobno civilizacijo, združljive le s parazitskim islamskim terorizmom, rusko KGB-jevsko in roparskimi diktaturami afriških primitivcev.

Voditelji borčevske organizacije in drugi apologeti partizanskega boja trdijo celo, da je njihov boj zaslužen za osamosvojitev Slovenije leta 1991. Ta trditev je toliko skregana z resničnostjo, da je čudno, da njene absurdnosti ne opazijo tisti, ki jo izrekajo. Namreč, če je tako, kot trdijo, zakaj potem Slovenija ni postala neodvisna že leta 1945, ko so zmagali, ampak šele čez 46 let, ko je propadel komunistični sistem, ki so ga oni uvedli?

Lahko rečemo, da je glavni dolgoročni zgodovinski  učinek partizanske zmage v Jugoslaviji leta 1945 skoraj polstoletna odložitev procesa oblikovanja nacionalnih držav na prostoru nekdanje Jugoslavije, tudi ustanovitev slovenske države, pri čemer pa ta odlog ni prinesel mirnega poteka tega procesa, ko je do njega končno prišlo.

Na moralni ravni je partizanstvo, ki se je oklicalo za narodnoosvobodilno gibanje, doživelo poraz s tem, da ga je znaten del naroda doživel kot večje zlo od tujih okupatorjev in se je bil v zavezništvu s tujci prisiljen bojevati proti temu gibanju.

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !