Naši zanamci bodo demokracijo dojemali enako kot mi sedaj fašizem, nacizem ali komunizem

Vsako leto 23. avgusta poteka Evropski dan spomina na žrtve totalitarnih sistemov.  Na ta dan v mnogih državah obeležijo spomin na žrtve nacizma, fašizma in komunizma, totalitarnih diktatur v 20. stoletju. Ob tej priložnosti mnogi politiki radi razlagajo, kako hvaležni smo lahko, da živimo v demokraciji, ki naj bi po njihovem mnenju bila popolno nasprotje od prej omenjenih diktatur.

Pa je res kakšna bistvena razlika med demokracijo in totalitarnimi režimi? Charles Bukowski je nekoč zapisal: »Razlika med demokracijo in diktaturo je, da pri demokraciji najprej voliš in potem ubogaš ukaze, pri diktaturi pa se ne izgublja časa z volitvami.«

Dejansko je edina resnična prednost demokracije pred diktaturami, da demokratični politiki ne pobijajo množično svojih ljudi, kot so to počeli nekdanji diktatorji. Ali to pomeni, da so sedanji politiki bolj dobrosrčni kot nacistični, komunistični in fašistični voditelji? Prav gotovo ne. Današnji politiki so se zgolj naučili dobre lekcije od nekaterih tiranov prejšnjega stoletja, ki so zaradi preveč očitnega zatiranja in nasilja do svojih ljudi na koncu to plačali z življenjem.

Demokratični politiki ne ponavljajo te napake svojih predhodnikov. Postali so pametnejši. Svojemu govedu (ljudem) pustijo nekaj več svoboščin in boljših življenjskih pogojev, vendar ne zato, ker bi jih imeli radi, pač pa zgolj zato, da imajo večje koristi od njih. Terry Pratchett je dejal: »Obdavčenje je zelo podobno mlečni industriji. Tam je cilj iztisniti iz krave čimveč mleka s čim manj mukanja.«

Demokratični sistem torej nima nobene veze s svobodo. V demokraciji smo ljudje toliko svobodni kot krave na farmi, kjer imajo nekaj več prostora za gibanje. Toda še vedno so zasužnjene in vemo, kako se z njimi konča, ko ne dajejo več dovolj mleka svojemu gospodarju.

Že Thomas Jefferson, tretji predsednik ZDA, je ločil svobodo od demokracije. V knjigi »Ogledalo demokracije« lahko preberemo njegov citat: »Demokracija ni nič drugega, kot vladavina drhali, kjer 51 odstotkov ljudi lahko odvzame pravice preostalih 49 odstotkov.«

Avtorja knjige s preprostimi, neposrednimi argumenti pokažeta, da demokracija, v nasprotju s splošnim prepričanjem, ne vodi k svobodi, civilizaciji, blaginji, miru in vladavini prava, temveč ravno nasprotno: k izgubi svobode, družbenim konfliktom, nenadzorovani vladni porabi, nižjim življenjskim standardom in subverziji individualnih pravic. Avtorja ponudita tudi privlačno alternativo: družbo, ki temelji na svobodi posameznika in prostovoljnih družbenih odnosih.

Ko bo v prihodnosti nastala takšna humana družba, bodo ti naši zanamci gledali na demokracijo podobno kot mi sedaj na fašizem, nacizem in komunizem. In naši zanamci se bodo 23. avgusta spomnili, ne samo na žrtve omenjenih treh okrutnih političnih sistemov, pač pa tudi na žrtve demokracije.

Damjan Likar

Vir: http://www.zalozba-planet.si/blog/show/blogID=479

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !