S presno hrano pozdravil hude težave z želodcem, koleni, pogoste prehlade in dobil obilo življenjske energije

Damjan Likar, http://www.zalozba-planet.si/blog/show/blogID=65

Je možno, da tudi na področju prehranjevanja velja izrek: »Najboljše stvari so vedno najbolj preproste!« V Sloveniji je čedalje več ljudi, katerih režim prehranjevanja je silno preprost: surovo sadje, zelenjava in oreščki. Eden do njih je dr. Jože Kropivšek, ki trdi, da ga je presna hrana rešila mnogih telesnih stisk in mu korenito izboljšala življenjski slog.

Kdaj ste prvič v življenju imeli resne težave z zdravjem?

Prve težave z zdravjem so se začele pri 25. letih, ko sem imel hude probleme z želodcem. Večkrat sem bil na infekcijski kliniki, kjer so mi rekli, da sem se zastrupil s hrano. Zdravniki so mi predpisali nekakšne diete, po katerih sem se še slabše počutil. Dve leti kasneje me je močno zagrabilo v kolenih. Ugotovili so obrabljen hrustanec. Zdravniki so mi svetovali presaditev kostnega mozga ali pa nič gibanja. Rekli so tudi, da lahko odpišem vse športe in gibe, ki so obremenilni za sklepe (počepi, hoja, tek, fitnes…) Takrat sem se prvič resno zamislil, da bo treba nekaj spremeniti. Saj ne morem biti sredi dvajsetih let invalid. Začel sem brati literaturo o zdravju in kmalu ugotovil, da je bil glavni vzrok mojih težav s sklepi v salami. Fosfati, ki so v salamah in ostalih mesnih izdelkih, ropajo kalcij iz kosti, ki nevtralizira te škodljive snovi. Takoj sem prenehal uživati salamo in jo nadomestil z ribami, po katerih me je še bolj zvijalo v želodcu. Po dveh mesecih sem izločil iz jedilnika tudi ribe in jajca in postal vegetarijanec. Od takrat so težave s sklepi in želodcem postajale vse manjše..

Kako ste potem prišli na idejo, da postanete presnojedec?

Kot vegetarijanec sem užival veliko kruha, sira, jogurtov, pic, sojinih izdelkov. Ker počutje ni bilo povsem optimalno, sem začel študirati literaturo o higienizmu, postu, predvsem od dr. Sheltona. Prišel sem do novih spoznanj, ki so bila zame revolucionarna. Izredno pomembno je upoštevati naravni ciklus prehranjevanja, ki pravi, da po dvajseti uri ni več dobro jesti in da je dopoldne najboljše jesti sadje z veliko vsebnostjo vode. Nikoli tudi naj ne bi mešali več vrst živil v enem obroku, kajti sicer pride do »trenja« med različnimi encimi in vrenja v prebavnem traktu. Tudi več vrst sadja ni dobro jesti skupaj. Odtlej sem se trudil jesti samo ene vrste hrane naenkrat in občutje se je precej izboljšalo. Vmes sem popolnoma evolutivno prenehal uživati tudi mleko in jogurte, postal sem veganec. Ostala je le še ena moja šibka točka – pice in kruh. Celo sam se si tiste čase pekel kruh iz »polnozrnatih« mok različnih žit. Kako je bilo to okusno! Nakar so se pred dvema letoma zaradi uživanja kruha in pic pojavile prve hude težave s hemeroidi, potrebno je bilo opraviti celo lažji kirurški poseg. Znanja o tem, kaj narediti, nisem imel in sem se oprl na splošno znan rek »čim več vlaknin in…«. Tako sem pojedel še več polnozrnatega kruha, kjer naj bi bilo več vlaknin. Toda bilo je samo še slabše. Tudi z enodnevnimi posti na teden sem poskusil (izvajal sem jih več kot eno leto), pa se stanje tudi ni nič izboljšalo.

Kaj ste potem naredili?

Potem sem na internetu zasledil forum o presni prehrani. V knjižnici sem dobil knjigo Izpovedi presnojedcev in začutil sem, da bi to bilo lahko tisto pravo. Potem mi je v roke prišla še knjiga od Helmuta Wandmakerja: Hočeš biti zdrav? Proč s kuhinjskim loncem! Po prebranih prvih straneh sem začutil kot, da mi nekdo maje tla pod nogami. A vendar sem nadaljeval. Z vsako novo stranjo sem bil bolj presenečen nad svojo nevednostjo o znanosti življenja. Knjigo sem prebral tako rekoč na mah. Ker sem zelo racionalen človek, je odločitev o poskusu prehoda na presno hrano bila samo še vprašanje časa. Na prej omenjenem forumu sem potem zasledil še utemeljene razlage dolgoletnega presnojedca in strokovnjaka o Naravnem Zdravju – Naravni Higieni, Aloisa Kolarja, kar me je spodbudilo, da sem konec februarja 2005 sprejel odločitev, da grem na presno hrano. Sprva sicer poskusno, potem bo pa že čas pokazal… Zadnji dan v februarju sem po enotedenskem presnojedstvu pojedel še zadnjo pico, po kateri mi je bilo zelo slabo. Ta izkušnja, pa naj bo še tako negativna, mi je zelo pomagala pri hoji po poti presnojedstva.

Ste imeli na začetku krizno obdobje, skomine po kuhani hrani?

Seveda. Kriza je trajala tri mesece. Imel sem močno željo po picah, začimbah, sojinih izdelkih, svežem doma pečenem kruhu. Toda vsak dan je bilo lažje, ker sem spoznaval, kako je presna hrana pravzaprav okusna. Začel sem dobivati vedno več energije. Zaradi vseh pozitivnih učinkov mi ni bilo jasno, kako drugi ne razumejo, da je to najboljša in edina primerna hrana za človeka. Žena Darja, ki je tudi občasno na presni hrani (v zadnjem času pretežno časa), mi je svetovala, naj ne sodim ljudi in jim ne solim pameti, če me ne prosijo za nasvet. Kajti vsak človek je sam odgovoren za svoje zdravje. Za to sem ji danes zelo hvaležen. Na začetku sem imel težave sprejeti samega sebe, da sem drugačen od drugih, kar so mi dali vedeti tudi drugi. Prej sem imel čredni nagon.

Kakšne spremembe ste doživeli po prehodu na surovo hrano?

Prva večja sprememba je bila, da sem kot presnojedec začutil še večjo potrebo po gibanju. Spim kot angelček. Imam občutek, da postajam bolj prijazen do ljudi. Včasih sem bil bolj razdražljiv, sedaj sem bolj toleranten. Lažje se skoncentriram na delo. Imam bolj čiste misli in sem veliko bolj produktiven. Prej sem bil alergičen (zdravstveno J) na mnoge stvari. Vsako leto sem imel gripo, angine, prehlade. Sedaj tega ni več. Po pol leta uživanja presne hrane sem odšel na pregled krvi. Zdravnica mi je rekla, da tako dobre krvi še nikoli nisem imel v življenju. Ko sta k njej prišla moja bolna sorodnika in jo vprašala za nasvet za zdravje, jima je odgovorila: »Jožeta vprašajta«! Ker sem bolj študiozen človek in želim, da se znanja o Naravnem Zdravju v Sloveniji še bolj razširijo, smo s prijatelji (Alois, Sanja…) prišli na idejo, da bi v Sloveniji ustanovili Inštitut Naravnega Zdravja. Kar se bo v kratkem tudi zgodilo. Sam sem vpisal tudi študij Naravnega Zdravja na University of Natural Health v ZDA. Tudi okolica vedno bolj sprejema ta vrhunski način prehranjevanja in načina življenja, npr. v okviru občinskega praznika »moje« občine Tabor v spodnji Savinjski dolini bom imel na povabilo organizatorjev predavanje o moči pozitivnega mišljenja in prehrane v zdravem življenjskem slogu. Idej in načrtov za prihodnost mi sploh ne manjka…

Ste imeli na začetku kakšno čistilno krizo telesa (glavobole, vrtoglavica, neprijeten vonj iz ust, kože, srbenje, izpuščaji…)? Kako se je spremenil telesni vonj? Ali še uporabljate deodorant?

Čistilna kriza telesa se je pri meni kazala v drugačnih oblikah. Poleg izgubljanja teže (že prej sem bil zelo vitek), kar je sicer bolj motilo okolico kot mene, sem postajal še hitreje razdražljiv in netoleranten do drugih. To je bila predvsem posledica psiholoških težav, ko določene hrane »nisem smel« jesti, in tudi fizičnih težav, saj sem brez kruha vendar lačen. Drugih omembe vrednih težav nisem imel.

Zakaj presna hrana tako dobro vpliva na zdravje človeka?

Sam sem popolnoma prepričan, da je to najboljša in edina primerna hrana za človeka zato. To je vendar živa hrana, ki človeku daje tisto potrebno življenjsko energijo, ne pa samo materialni vir bolj ali manj hranljivih snovi, ki jih človekovo telo potrebuje za razvoj in preživetje. S kuhanjem in pečenjem vso to energijo popolnoma uničimo, še več, uničimo tudi vrsto drugih, snovnih, materialnih sestavin hrane (po nekaterih ocenah uničimo kar 85% vseh hranilnih snovi). Nekatere izmed njih postanejo za telo celo toksične. In potem se čudimo, kako je možno, da je na svetu toliko bolezni… Človek je edino živo bitje na tem svetu, ki je tako »pameten«, da hrano pred zaužitjem uniči. Jasno je seveda tudi, da je tudi kuhana in pečena zelenjava mrtva hrana.

Na kaj je potrebno biti pozoren, ko se odločiš za prehod na presno hrano?

Po mojem prepričanju in izkušnjah je pri tem prehodu posebej pomembno, da se naučiš poslušati svoje telo, znati razumeti kaj ti telo sporoča, ne poslušati zgolj svojih misli, prepričanj, navad, strahov. Slednji nas ponavadi vodijo nekam, kamor ne bi radi prišli. Ob prehodu je to še posebej pomembno, saj so naše misli še veliko glasnejše kot sicer, saj počnemo vendar nekaj »neobičajnega«, kar naš miselni sistem še ne pozna. V prehodnem obdobju je zato zelo pomembna osredotočenost na naš dolgoročni cilj, t.j. zdravo in polno življenje, ne pa zadovoljevanje trenutnih potreb, ki so rezultat miselnih vzorcev. Torej poslušati sebe, svoj pravi jaz, in ravnati v skladu z načeli Naravnega Zdravja.

Kaj bi svetovali ljudem, ki imajo različne zdravstvene težave?

Posamezniku, ki se sooča s kakršnokoli boleznijo, pa naj bo to kakšna »hujša« bolezen ali pa zgolj pogosti prehladi, zamašen nos ipd., bi priporočal, da se najprej malce umiri, temeljito premisli o svojem načinu življenja in ciljih, ki jih z njim želi doseči. Če je ta cilj zgolj »preživeti« in biti navzven uspešen (npr. materialno), potem mislim, da nadaljnje svetovanje niti ni smiselno niti primerno. Ker pa verjamem, da bi bila večina takih, ki bi na to odgovorili »biti srečen, izpolnjen…«, pa bi jim svetoval, naj najprej jasneje opredelijo svoje konkretne, delovne, družinske, družbene cilje…, pri čemer se naj opirajo na svoja občutja. Temu potem sledi nova definicija načina življenja, t.i. nov življenjski slog, v katerem bodo zajeti vsi elementi Naravnega Zdravja: veliko gibanja na svežem zraku, počitek, sprostitev, pozitivno razmišljanje in predvsem prehod na človeku prilagojeno prehrano, t.j. surovo sadje, zelenjava in oreški. Spremenjene prehranske navade so hkrati posledica odločitve za zdrav življenjski slog, hkrati pa njegov osnovni temelj. In zato bi temu vidiku dal pri svetovanju najpomembnejše mesto, pri čemer pa drugih vidikov ne bi zapostavljal.

Kako bi po vašem mnenju izgledal svet, če bi se vsi prehranjevali na takšen način?

Če odmislim mojo racionalno sliko, češ, saj to vendar ni mogoče, lahko rečem le: »Čudovito«. Brez vzrejanja živali za hrano in njihovega pobijanja, brez krvi v trgovinah, kjer meso prodajajo, brez velikih površin zemlje za proizvodnjo žita in krompirja ter vseh možnih zaščitnih snovi (strupov), brez velikih nakupovalnih središč za »prehrano« človeka vključno z vsemi vrstami restavracij, ki pripravljajo (beri: uničujejo) hrano, brez bolnišnic in zdravstvenih domov (razen morda tiste, ki zdravijo zlome, rešujejo poškodovane v nesrečah ipd.), brez slabih novic s sveta, brez nemirov… Takšen svet bi izgledal prijazno, naravno barvito, z velikanskimi tržnicami naravne, žive hrane, smehljajočimi se in prijaznimi ljudmi, ki bi se sproščeno sprehajali po naravi. Takšen svet bi bil popoln, preveč popoln. Ampak, ne menite se prosim za moj pesimizem. Lahko vam namreč iz lastnih izkušenj zagotovim, da četudi svet (za vse) ne bo tak, ga boste, ko boste spremenili način prehranjevanja in življenjski slog, tako videli. Kajti samo vaše videnje naredi svet takšen, kakršnega vi živite. Vi in vaše videnje sta vaša realnost. Če zato vaše videnje in odnos do sveta ustrezno spremenite, se bo tudi vaš svet spremenil. Tudi moj se je. Verjemite.

  • Share/Bookmark

En odgovor to “S presno hrano pozdravil hude težave z želodcem, koleni, pogoste prehlade in dobil obilo življenjske energije”

  1. Adela Burdg komentira:

    We want to start our own blog page together on blogspot, but I just thought about us having our own separate google accounts. How can we start a blog page together where it’ll be easier for both of us to log on besides just using one person’s google account?.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !