likar

„Mnogi, ne samo angleški zgodovinar Edward Gibbon, trdijo, da je v zahodni civilizaciji največ zločinov storjenih v imenu krščanskega križa, ki je bil najprej sramotna mučilna naprava Rimljanov in šele potem simbol kristjanov. (…) Ali se današnja pedofilija, finančne malverzacije, laži in strukturna požrešnost klera dogajajo v znamenju križa ali pa so njegova zloraba?“ (dr. I. Simoniti, Delo, 22.9.2012)

Zgodovinar Edward Gibbon nima prav: največ zločinov ni bilo storjenih v imenu krščanskega, temveč cerkvenega križa. Pravzaprav, v imenu krščanskega križa ni bilo storjenih nobenih zločinov, niti se to ne more zgoditi. Kajti kristjani ne počenjajo zločinov, ti namreč sledijo pacifistu Jezusu, ki je bil proti vsakemu nasilju. Kristjani so seveda samo tisti, ki v besedi in dejanju sledijo Jezusu. Kdor prakticira nasilje, ni kristjan, pa tudi če se sam tako imenuje. Kdor ubija živali ali to podpira, ni kristjan, temveč katolik, protestant … Kdor pije npr. kravje mleko, ni kristjan, kajti pitje mleka pomeni v principu veliko mučenje živali, saj so krave mlekarice spremenjene v tovarne mleka. To pa z Jezusom nima nobene zveze, kajti On je bil za živali in vegetarijanec.

Krščanski križ, o katerem govori zgodovinar Gibbon, je seveda katoliški, protestantski, pravoslavni, poganski ali kakšen drug križ, ni in ne more pa biti krščanski križ. Krščanstvo s katolištvom, protestantizmom, pravoslavjem … nima nič skupnega. Jezus, Kristus nima nobenega namestnika na zemlji. Zato je lahko papež namestnik samo Jezusovega nasprotnika, torej satana.

Vlado Began

Vir: časopis Razmisli, številka 14

Izdajatelj: Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve, www.zrtve-cerkve.org

Damjan Likar, www.cerkev-ne.net

Po slovenski ustavi je človekovo življenje nedotakljivo in v Sloveniji ni smrtne kazni (17. člen). To pa ne velja za katoliško cerkev, ki v bibliji in tudi drugih verskih spisih predpisuje smrtno kazen oz. vernikom priporoča ubijanje. To je razvidno tudi iz spodnjih citatov iz biblije:

l  Čarovnice ne puščaj pri življenju. (2 Mz 22,17)

l  Če kdo prešuštvuje z ženo svojega bližnjega, naj bosta oba usmrčena, prešuštnik in prešuštnica. (3 Mz 20,10)

l  Če kdo leži z ženo svojega očeta, s tem odgrne nagoto svojega očeta; naj bosta oba usmrčena; njuna kri pade nanju. (3 Mz 20,11)

l  Če kdo leži z moškim, kakor se leži z žensko, sta oba storila gnusobo; naj bosta usmrčena; njuna kri pade nanju. (3 Mz 20,13)

l  Če kdo leži s svojo snaho, naj bosta oba usmrčena; ravnala sta sprevrženo; njuna kri pade nanju. (3 Mz 20,12)

l  Če si kdo vzame ženo in še njeno mater, je to krvoskrunstvo; njega in njiju naj sežgejo v ognju, da ne bo krvoskrunstva med vami. (3 Mz 20,14)

l  Če kdo spolno občuje z živaljo, naj bo usmrčen; in žival zakoljite! (3 Mz 20,15)

l  Če se ženska približa kateri koli živali, da bi se z njo parila, ubijte žensko in žival; naj bosta usmrčeni; njuna kri pade nanju! (3 Mz 20,16)

l  Človek pa, ki bi predrzno ravnal, tako da ne bi poslušal duhovnika, ki tam opravlja službo GOSPODU, tvojemu Bogu ali sodnika, ta človek mora umreti; … (5 Mz 17,12)

l  Če ima kdo trmoglavega in upornega sina, ki ne posluša ne očetovega ne materinega glasu in ju ne uboga, čeprav ga strahujeta, naj ga oče in mati primeta in peljeta k mestnim starešinam, k vratom njegovega kraja. Rečeta naj starešinam njegovega mesta: “Ta najin sin je trmoglav in uporen, ne posluša najinega glasu, požrešen je in pijanec.”Potem naj ga vsi možje njegovega mesta posujejo s kamenjem, da umre. Tako odpravi zlo iz svoje srede! Ves Izrael naj to sliši in se boji. (5 Mz 21,18-21)

l  Kdor udari svojega očeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo. (2 Mz 21,15)

l  “Če pa se ta stvar izkaže za resnično, ker se pri mladi ženi ni našel dokaz devištva, naj jo odpeljejo k vratom hiše njenega očeta in možje njenega mesta naj jo posujejo s kamenjem, da umre, ker je storila nesramnost v Izraelu: vlačugala se je v hiši svojega očeta. Tako odpravi zlo iz svoje srede!” (5 Mz, 22:20-21)

l  Kdor preklinja svojega očeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo. (2 Mz 21,17)

To je samo peščica primerov, kjer katoliška cerkev poziva svoje člane k morjenju. Vsak katolik lahko podrobno prebere biblijo, da bo seznanjen koga vse mora, po nauku svoje cerkve, ubiti. Cerkev tako želi vse svoje člane spremeniti v zločince, kajti kdor bi se ravnal po teh navodilih, bi pristal v zaporu. Ker je glavni namen cerkve evangelizacija, torej da se vsi prebivalci tega planeta pridružijo katoliški cerkvi, lahko rečemo, da cerkev želi spremeniti vse ljudi na tem svetu v zločince. Morda bo kdo ugovarjal, da te citati danes ne veljajo več, zato je dobro, da pojasnimo kakšen je uradni odnos cerkve do teh citatov.

Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve je v Pobudi za prepoved delovanja katoliške cerkve (13.6.2008) med drugim glede protiustavnih citatov iz biblije zapisalo:

»Mnogi menijo, da gre pri omenjenih citatih za besedila iz davnih preteklih časov, ki danes ne veljajo več. Vendar temu ni tako. Že v sami bibliji piše: “Vso besedo, ki vam jo zapovedujem, vestno izpolnjujte; ničesar ji ne dodajaj in ničesar ji ne odvzemaj!” (5 Mz 31,1) Poleg tega je II. Vatikanski koncil leta 1965 v svoji dogmatski konstituciji o Božjih razodetjih izjavil naslednje: “Kar je razodel Bog, in se nahaja v Svetem pismu in je tu predloženo, je bilo napisano po navdihu Svetega Duha; kajti na temelju apostolske vere so za našo sveto mater, cerkev, knjige Stare kot tudi Nove zaveze v celoti z vsemi njihovimi deli kot svete in kanonske, ker so bile napisane z delovanjem Svetega Duha … imajo Boga za avtorja in so kot take predane cerkvi. Za sestavljanje svetih knjig je Bog izbral ljudi, ki naj bi mu s svojimi lastnimi sposobnostmi in močmi služili, pri tem, da bi vse to in samo to, kar je on – delujoč v njih in po njih – hotel imeti zapisano, pisno izročili kot pravi avtorji. Ker torej vse, kar pravijo inspirirani avtorji ali hagiografi mora veljati kot beseda Svetega Duha, je spisom knjig treba priznati, da sigurno, zvesto in brez zmote učijo resnico, ki jo je Bog hotel imeti zapisano v svetih spisih zaradi naše odrešitve. Zato ‘je vsak spis’, navdihnjen od Boga, tudi koristen za pouk, za argumentiranje, za opomin in za vzgojo v pravičnosti, da bi bil božji človek pripravljen, in pripraven za vsako dobro delo.” (2 Tim 3, 16-17)

Seveda tudi veljaven Katekizem katoliške cerkve potrjuje, da ne gre za neke zgodovinske, neveljavne tekste, temveč gre, seveda po nauku Katoliške cerkve, za pravo božjo besedo, ki jo je potrebno tudi zdaj v celoti izpolnjevati. Tako se v katekizmu glasi: “Stara zaveza je nepogrešljiv sestavni del Svetega pisma. Njene knjige so od Boga navdahnjene in ohranjajo trajno vrednost, saj Stara zaveza ni bila nikoli preklicana.” (121) “Kristjani spoštujejo Staro zavezo kot resnično Božjo besedo. Cerkev je vedno odločno odklanjala misel o zavračanju Stare zaveze, kakor da bi z nastopom Nove zaveze postala neveljavna in nepotrebna (marcioniti).” (123)

Katoliška cerkev je vse tiste, ki ne priznavajo biblije, izobčila. Tako je določila: “Kdor svetopisemskih knjig v celoti z vsemi njihovimi deli, kakor jih je navedel tridentski cerkveni zbor, ne sprejema za svete in kanonične ali taji, da bi bile navdihnjene, bodi izobčen”. (Anton Sterle: Vera cerkve, Mohorjev družba Celje, 1997, št. 97)«

Damjan Likar, www.cerkev-ne.net

V bibliji, za katero cerkev pravi, da je v celoti božja beseda, piše: “Če pa se ta stvar izkaže za resnično, ker se pri mladi ženi ni našel dokaz devištva, naj jo odpeljejo k vratom hiše njenega očeta in možje njenega mesta naj jo posujejo s kamenjem, da umre, ker je storila nesramnost v Izraelu: vlačugala se je v hiši svojega očeta. Tako odpravi zlo iz svoje srede!” (5 Mz, 22:20-21) Vir: www.biblija.net

V Sloveniji je okoli milijon dvesto tisoč članov katoliške cerkve. Vse ti člani podpirajo oziroma verjamejo v zgoraj omenjeni nauk, da je potrebno žensko umoriti, če je pred poroko imela spolne odnose. Kajti vsak član katoliške cerkve (izjeme so prisilno krščene osebe, ki še niso dovolj stare) sprejema in verjame v cerkveni nauk, sicer ne bi bil član oziroma bi se izpisal iz cerkve. To je povsem logično in to velja za članstvo v kateri koli organizaciji, društvu, politični stranki. Npr. nekdo, ki je proti ubijanju živali, verjetno ne bo član lovskega društva, ker se ne strinja z njihovim »naukom«.

Morda si kakšen član katoliške cerkve sedaj pri sebi misli: »Tega seveda ne podpiram, sploh nisem vedel, da to piše v bibliji in da je to nauk cerkve.« No, sedaj veste in če vam ta nauk ni všeč, zakaj bi potem bili še naprej člani katoliške cerkve ter podpirali tako okrutne predpise?

Kakšen drug član katoliške cerkve pa je prepričan, da te predpisi v današnjem času ne veljajo več, da so to zgolj zgodovinski zapisi. Spodnji tekst odgovarja na te pomisleke:

Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve je v Pobudi za prepoved delovanja katoliške cerkve (13.6.2008) med drugim glede protiustavnih citatov iz biblije zapisalo:

»Mnogi menijo, da gre pri omenjenih citatih za besedila iz davnih preteklih časov, ki danes ne veljajo več. Vendar temu ni tako. Že v sami bibliji piše: “Vso besedo, ki vam jo zapovedujem, vestno izpolnjujte; ničesar ji ne dodajaj in ničesar ji ne odvzemaj!” (5 Mz 31,1) Poleg tega je II. Vatikanski koncil leta 1965 v svoji dogmatski konstituciji o Božjih razodetjih izjavil naslednje: “Kar je razodel Bog, in se nahaja v Svetem pismu in je tu predloženo, je bilo napisano po navdihu Svetega Duha; kajti na temelju apostolske vere so za našo sveto mater, cerkev, knjige Stare kot tudi Nove zaveze v celoti z vsemi njihovimi deli kot svete in kanonske, ker so bile napisane z delovanjem Svetega Duha … imajo Boga za avtorja in so kot take predane cerkvi. Za sestavljanje svetih knjig je Bog izbral ljudi, ki naj bi mu s svojimi lastnimi sposobnostmi in močmi služili, pri tem, da bi vse to in samo to, kar je on – delujoč v njih in po njih – hotel imeti zapisano, pisno izročili kot pravi avtorji. Ker torej vse, kar pravijo inspirirani avtorji ali hagiografi mora veljati kot beseda Svetega Duha, je spisom knjig treba priznati, da sigurno, zvesto in brez zmote učijo resnico, ki jo je Bog hotel imeti zapisano v svetih spisih zaradi naše odrešitve. Zato ‘je vsak spis’, navdihnjen od Boga, tudi koristen za pouk, za argumentiranje, za opomin in za vzgojo v pravičnosti, da bi bil božji človek pripravljen, in pripraven za vsako dobro delo.” (2 Tim 3, 16-17)

Seveda tudi veljaven Katekizem katoliške cerkve potrjuje, da ne gre za neke zgodovinske, neveljavne tekste, temveč gre, seveda po nauku Katoliške cerkve, za pravo božjo besedo, ki jo je potrebno tudi zdaj v celoti izpolnjevati. Tako se v katekizmu glasi: “Stara zaveza je nepogrešljiv sestavni del Svetega pisma. Njene knjige so od Boga navdahnjene in ohranjajo trajno vrednost, saj Stara zaveza ni bila nikoli preklicana.” (121) “Kristjani spoštujejo Staro zavezo kot resnično Božjo besedo. Cerkev je vedno odločno odklanjala misel o zavračanju Stare zaveze, kakor da bi z nastopom Nove zaveze postala neveljavna in nepotrebna (marcioniti).” (123)

Katoliška cerkev je vse tiste, ki ne priznavajo biblije, izobčila. Tako je določila: “Kdor svetopisemskih knjig v celoti z vsemi njihovimi deli, kakor jih je navedel tridentski cerkveni zbor, ne sprejema za svete in kanonične ali taji, da bi bile navdihnjene, bodi izobčen”. (Anton Sterle: Vera cerkve, Mohorjev družba Celje, 1997, št. 97)«

Cerkev je z denarjem povezana že dolgo. V Benetkah so ob odprtju banke imeli sveto mašo. Cerkev je sprva ovirala razvoj bančništva, saj je smatrala, da je služenje denarja z obrestmi v nasprotju z božjo voljo, torej greh, zaradi česar je cerkev obresti prepovedala. Tomaž Akvinski je glede obresti dejal, da je služiti denar brez dela, samo na račun časa, v nasprotju z božjo voljo. Nekaj časa so celo izobčili tiste laike, ki so posojali denar za obresti. Čeprav je cerkev obresti prepovedala, pa cerkev ne bi bila cerkev, če ne bi obšla svoje lastne prepovedi. To je naredila tako, da je pojem obresti zamenjala z drugimi strokovnimi izrazi, za katere pa se je točno vedelo, kaj pomenijo. Vonj po denarju je močnejši kot božje zapovedi. Mnogi med papeži, ki so živeli na veliki nogi, so si v srednjem veku sposojali denar v bankah, npr. v medičejski banki, katere lastniki so s spretnim krmarjenjem med raznimi papeškimi kandidati in bogatimi denarnimi nagradami poskrbeli za to, da so na papeški stol sedli ljudje, ki so imeli posluh za njihovo banko. Cerkvene finance so bile stoletja predmet škandalov in kritik. Vatikan še vedno obvladuje mnoge medije, banke in korporacije, njeni kardinali, nadškofi, škofi, vključno s papežem … pa  živijo v razkošju in s svojim naukom in dejanji goljufajo ljudi.

Vir: časopis Razmisli, številka 14

Izdajatelj: Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve, www.zrtve-cerkve.org

Cerkvene banke

Cerkev poseduje celo vrsto vplivnih bank v Italiji in drugod, samo v Nemčji jih ima pet. Sveti sedež kot cerkveni vrh ima v vatikanskem mestu celo svojo banko, ki se imenuje Zavod za verske dejavnosti (IOR), ki je bila vpletena v nekaj velikih škandalov. Rafael Rodriguez Guillen, nekdanji katoliški monsinjor in vatikanski zgodovinar in avtor knjige Finance Vatikana: “Če pogledate na bančni račun, posestva, razkošna potovanja in razkošni življenjski stil teh nesramno bogatih politikov s trgovsko žilico in dvoličnostjo, ki trdijo, da predstavljajo Kristusovo cerkev na zemlji, toda v resnici delujejo proti Kristusu, kajti svojo čredo so zapeljali s sholastično filozofijo, boste ugotovili, da so nam oprali možgane, da so nam svoje laži predstavili kot resnico in nas prepričali, da je črno v bistvu belo,” je eden izmed odlomkov knjige. In še: “Ko smo poskušali izvedeti resnico o financah Vatikana, so nam z vso predrznostjo in posmehom odgovorili, da ima na to vprašanje ustrezen odgovor samo božji sveti duh in da je papež edini pristni bankir Boga,” opisuje Rodriguez in doda, da v zgodovinskih arhivih glede vatikanskih financ, ki jih je zgodovinar pridobil od prestižne angleške revije The Economist, piše, da je Vatikan leta 1965 investiral za 3,9 milijarde dolarjev delnic v podjetja, kot so Casino de Montecarlo, Berretta de armaments in Rothschild Bank.

Vir: časopis Razmisli, številka 14

Izdajatelj: Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve, www.zrtve-cerkve.org

Cerkev je skozi stoletja pridno grabila zemljišča po vsem svetu in je tako postala največji nedržavni zemljiški lastnik in poseduje vsaj več kot 170 milijonov hektarjev zemljišč. Tako je največji zasebni lastnik zemljišč na Poljskem in Portugalskem (okoli 20%), v Španiji (okoli 20% Španije), Italiji (Mussolini je z lateransko pogodbo cerkvi vrnil 5 milijonov hektarov zemljišč, ki jih je cerkvi leta 1870 zaplenil kralj Viktor Emmanuel II.), Sloveniji, na Hrvaškem …, med vsemi svetovnimi lastniki zemljišč pa je po neki oceni na tretjem mestu, takoj za angleško kraljico in kraljem Saudske Arabije. Nepremičnine ima v več kot 150 državah po vsem svetu, v Italiji je vrednost cerkvenih nepremičnin 1.200 milijard evrov, v lasti cerkve pa je več kot 20% celotne Italije, pa tudi skoraj 1/3 Rima. Samo zloglasni Opus Dei poseduje po svetu nepremičnine v vrednosti okoli 15 milijard dolarjev. Koliko nepremičnin imajo še drugi redovi?

Vir: časopis Razmisli, številka 14

Izdajatelj: Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve, www.zrtve-cerkve.org

Vlado Began, www.cerkev-ne.net

V intervjuju v Demokraciji (29.11.2012) je klerik Ivan Štuhec, sicer tudi profesor na državni univerzi in tako plačan od davkoplačevalcev, govoril o stricih iz ozadja. Med te prišteva tudi Kučana in tiste, ki so podprli Jankovića na ljubljanskem magistratu. Vprašanje je ali so to res strici iz ozadja ali pa so strici drugi. Vprašanje je tudi ali gre za strice ali pa je samo en stric iz ozadja in kam spada duhovnik Štuhec? Ta se namreč stalno javno oglaša in analizira dogajanje v Sloveniji.

Za strice iz ozadja je značilno, da so močni in imajo vpliv na dogajanja v družbi. Dajejo, tajno in javno, navodila za ravnanje v raznih pomembnih situacijah. Določajo smer razvoja, če uporabim znano besedno zvezo iz preteklosti. So kot vladarji v ozadju.

Kdo je največji „vladar“ v ozadju, ki seveda deluje tudi javno?

To je seveda papež s svojo cerkvijo! Ta že stoletja preko stare zaveze, predvsem krvave, kot ideološke podlage, katoliških laikov in klerikov ter formalnih oblastnikov odreja smer razvoja družbe. In to po načelu loči, veži in vladaj, ki je satansko načelo. Temu načelu je edini cilj moč, oblast in bogastvo, ne zanima ga blagor ljudi, temveč samo lasten ego. Gre preko trupel. Seveda papež v javnosti govori lepo: je za človekove pravice, solidarnost, pomoč, etiko, pravno državo, spoštovanje življenja … dejansko pa je drugače. Krvava zgodovina in še sedaj veljavni nauk, ki je pripeljal do stotine milijonov mrtvih živih bitij, zaradi tega nauka pa še sedaj umira milijone ljudi in neizmerno število živali, kažeta pravo podobo papeža in njegove cerkve.

Čeprav papež formalno ni na oblasti v nobeni državi, razen v Vatikanu, pa je vsa družbena bit že stoletja prežeta s cerkveno ideologijo. To daje cerkvi ideološki primat v družbi, kar se seveda izraža tudi v delovanju države. Moderna pravna država po svoji strukturi (vojska, kaznovanje, antropocentrični pogled na svet …), zlasti pa po delovanju, temelji na ideologiji krvave stare zaveze. Človekove pravice, ki jih moderne ustave sicer vsebujejo, so samo lepotni privesek, saj praksa kaže, da se večinoma ne spoštujejo, Lep primer tega je pravica do življenja. Papež te pravice ne priznava, v tem pa mu sledijo praktično vse države na svetu. Tudi Slovenija. Tudi ta ne priznava pravice do življenja, čeprav v ustavi piše, da je človekovo življenje nedotakljivo. Seveda pa poleg tega ne smemo pozabiti, da sedaj poteka tudi demontaža pravic ljudi.

Papež je s svojo cerkvijo torej stric iz ozadja. Njemu se že stoletja hodijo klanjati praktično vsi predsedniki držav in vlad, kar jasno potrjujejo dejstvo, da je papež najmogočnejši človek na svetu. To tudi kaže, da je papež edini pravi stric iz ozadja, vsi ostali strici so njegovi takšni ali drugačni kloni. Zato bi lahko med strice iz ozadja prišteli tudi kardinale, škofe in druge klerike. V Sloveniji bi to lahko bili kleriki Rode, Stres … in seveda tudi moralni teolog Ivan Štuhec. To so pravi strici iz ozadja, Kučan in ostali, če so res strici iz ozadja, pa so seveda samo „nepomembni strički“. Strički, ki jih pravi strici prikazujejo kot glavne strice, da bi s tem prikrili svoje stričevsko. Seveda pa cerkveni strici jahajo na stričevski ideologiji, ki se navzven prikazuje kot nekaj najboljšega in dobrega, v resnici pa gre za ideologijo zla.

Kot že navedeno, se praktično vsi svetovni predsedniki držav in vlad klanjajo pred papežem. Kaj je že za papeža rekel Luther? Da je papež živ hudič! Očitno se predsedniki hodijo klanjati živemu hudiču! To pove marsikaj o njih.

Kakšna je smer razvoja glavnega strica iz ozadja?

»Cerkev ima v moči svoje božje ustanovitve dolžnost, da kar najvestneje varuje zaklad božje vere neokrnjen in nedotaknjen ter da stalno z največjo gorečnostjo čuje nad zveličanjem duš. Zato mora z največjo skrbnostjo odstranjati in izločati vse tisto, kar utegne nasprotovati veri ali kakorkoli postavljati v nevarnost zveličanje duš. – Zaradi tega ima Cerkev na temelju tiste oblasti, katero ji je zaupal njen božji ustanovitelj, ne le pravico, temveč tudi dolžnost, da ne le trpi, marveč da prepoveduje in obsoja katerekoli zmote, če tako zahtevata neokrnjenost vere in zveličanje duš.« (Vera cerkve, str. 203) Uničiti torej vse, kar nasprotuje cerkvi. To je glavni moto strica iz ozadja papeža! In seveda njegovih ideoloških in verskih klonov.

Čeprav je kardinal Vagnozzi dejal: “Samo s skupnimi močmi vseh treh varnostnih služb KGB, CIA in Interpola bi morda lahko dobili vsaj približen podatek o celotnem bogastvu Vatikana in kje vse se  nahaja” (Ronald Cooke, Vatican Jesuit Global  Conspiracy), pa v javnosti kljub temu krožijo številke o bogastvu katoliške cerkve. Številke so različne, po eni tabeli je stanje naslednje (zaokroženo, v dolarjih):

1)        ZDA: 600 milijard

2)        Nemčija: 300 milijard

3)        Francija: 230 milijard

4)        Brazilija: 200 milijard

5)        Španija: 160 milijard

6)        Mehika: 155 milijard

7)        Belgija: 105 milijard

8)        Kanada: 90 milijard

9)        Avstrija: 80 milijard

10)      Argentina: 80 milijard

11)      Poljska: 74 milijard

12)      Kolumbija: 70 milijard

13)      Filipini: 60 milijard

14)      Irska: 47 milijard

15)      Čile: 43 milijard

16)      Peru: 38 milijard

17)      Madžarska: 33 milijard

18)      Nizozemska: 33 milijard

19)      Portugalska: 33 milijard

20)      Venezuela: 27 milijard

21)      Švica: 26 milijard

22)      Velika Britanija: 24 milijard

23)      Australija: 20 milijard

Skupaj: 3.000 milijard (http://one-faith-of-god.org)

V samo 23 državah po svetu je cerkveno bogastvo vredno najmanj 3.000 milijard dolarjev. Pa še ta številka je zelo nizka, saj je vrednost cerkvenih nepremičnin v Italiji približno 1.200 milijard evrov, kar pomeni, da je skupna številka vsaj 4.000 milijard dolarjev. Domnevati pa je še, da so ocene cerkvenega premoženja tudi v drugih državah dokaj nizko postavljene, zato bi bilo mogoče k omenjeni številki dodati še veliko milijard. K vsemu temu pa je potrebno dodati še vrednost cerkvenega premoženja v državah, ki niso zajete v zgornji tabeli. Teh držav pa je še kakšnih 150, kar k skupni vrednosti cerkvenega premoženja prinese še več 100 milijard dolarjev, mogoče celo 1.000 milijard. Tako bi lahko bila vrednost celotnega cerkvenega premoženja po svetu vsaj 5.000 milijard dolarjev. Umetniški zakladi in arhivi pri tem niso upoštevani.

Vir: časopis Razmisli, številka 14

Izdajatelj: Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve, www.zrtve-cerkve.org

Pozdravljeni!

Z veseljem vam sporočamo, da je izšla nova številka časopisa Razmisli. Tudi tokrat vas bo verjetno močno vzpodbudila k razmišljanju, saj spet razkriva šokantna dejstva o delovanju RKC, predvsem o njenem neizmernem bogastvu.

Naj vam navedemo nekaj naslovov člankov iz Razmisli št. 14:
Katoliška cerkev je največji svetovni zasebni lastnik zlata
Cerkev, denar in zločini
Letni proračun katoliške cerkve v ZDA : 170 miljard dolarjev
Nekaj fragmentov iz življenja cerkve

V časopisu predstavljamo tudi posebno peticijo za popolno obdavčitev katoliške cerkve, ki jo je samo v dobrih 14 dneh podpisalo (elektronsko in lastnoročno) več kot 10.000 ljudi in ki jo je elektronsko mogoče podpisati na http://www.locitev-drzave-cerkve.org/

Kot veste, deluje naše društvo samo na podlagi prostovoljnih prispevkov. Če bi radi podprli naše delovanje, potem lahko to storite z vašim finančnim prispevkom, ki bo šel za plačilo tiskanja časopisa. Vsak euro nam bo v veliko pomoč in se vam zanj že vnaprej najlepše zahvaljujemo.

Vaš prispevek lahko nakažete na TRR: SI56 0206-8025-9513-155

Novo številko časopisa Razmisli, ki smo jo sicer izdali v nakladi 5.000 izvodov, si je mogoče ogledati tudi v elektronski obliki in sicer na http://www.zrtve-cerkve.org/html/easopis_razmisli.html

Lep pozdrav!

Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve
Predsednica: Janja Škrjanc

__________________________________
Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve
Zaloše 15, 4244 Podnart

Tel.: 041 214 233
TRR: SI56 0206-8025-9513-155
www.zrtve-cerkve.org
info@zrtve-cerkve.org

Vlado Began, www.cerkev-ne.net

Predsednik Republike Danilo Türk je na predsedniških volitvah 2012 doživel boleč poraz, čeprav je na začetku in še kasneje veljal za absolutnega favorita. V drugem krogu ga je podprlo zelo malo slovenskih volivcev, čeprav je spremenil svojo retoriko. Med podporniki je bilo očitno zelo malo katolikov, saj je cerkev pozvala svoje člane, da volijo protikandidata Pahorja.

Predsedniku Türku tudi prilizovanje cerkvi ni prineslo zmage na volitvah. Danilo Türk je namreč izvedel nekaj potez, s katerimi je hotel pritegniti katoliško cerkev v svoj „jarem“. Tako se je tik pred drugim krogom volitev udeležil dobrodelnega koncerta Klic dobrote, ki ga je organiziral Slovenski karitas, še prej pa je podelil nekaj državnih odlikovanj vidnim cerkvenim predstavnikom. Tako je že leta 2009 odlikoval misijonarja Pedra Opeko, v letu 2012 pa je odlikoval kar dva cerkvena veljaka: Imreta Jerebica iz cerkvenega karitasa in p. Cirila Božiča, ki sicer mašuje in živi v Avstraliji. Poleg tega  je šel na obisk škofom na ljubljansko nadškofijo, večkrat v svoji rezidenci sprejel katoliške škofe, imel pa je tudi predavanje na Teološki fakulteti. Vse to mu ni pomagalo, da bi ga cerkev podprla v drugem krogu. Ali je podobno ravnal tudi do vseh drugih verskih skupnosti, saj so vse enakopravne?

Ali je državno odlikovanje katoliškega klerika v skladu s slovensko ustavo? Ali je v skladu s 7. členom, ki govori o ločenosti države in verskih skupnosti in s tem tudi katoliške cerkve? Iz omenjenega načela ločitve države in cerkve izhaja, da mora biti država versko nevtralna, kar pomeni, da ne sme nobene vere podpirati. To tudi pomeni, da ne sme tako ali drugače sodelovati pri širjenju te vere, niti širjenja vere ne sme nagrajevati. Jasno je, da če država nagrajuje širjenje vere, ni več versko nevtralna. Z podeljeno nagrado namreč ima do vere vsebinski odnos in ji priznava nekaj „več“. Nesporno dejstvo je, da mora vsak klerik vedno in povsod širiti katoliško vero. To je njegova temeljna dolžnost. Za širjenje vere mora uporabiti vsa sredstva, tako tudi dobrodelnost, socialo, kulturo, nacionalni jezik, solidarnost, domoljubje, skrb za sočloveka, narod …, ravnati mora v duhu evangelizacije. Kleriki so misijonarji, tudi če so doma. To velja v bistvu tudi za katoliškega laika. Vse to pa pomeni, da država s podeljeno nagrado oz. odlikovanjem katoliškemu kleriku nagrajuje širjenje katoliške vere, čeprav je utemeljitev za podelitev nekaj drugega. Govori se o neprecenljivih zaslugah za slovenski jezik in kulturo, o izjemnem prispevku na področju humanitarnega dela, o uresničevanju človekoljubnega poslanstva in podobno. Vendar je to samo forma, zunanjost, vsebina teh dejanj pa je širjenje vere. Cerkev širi svojo vero preko karitasa, medijev, dobrodelnosti, narodnega vprašanja, prižnice, šolstva, vrtcev, kuratov … Zato je jasno, da pomeni državno odlikovanje katoliškemu kleriku kršitev 7. člena slovenske ustave.

Poleg tega, da gre za kršitev 7. člena ustave, pa pomeni državno odlikovanje kleriku tudi, vsaj posredno, odlikovanje katoliški cerkvi in njenemu nauku. Če se pogleda, kakšen nauk ima cerkev, vidimo, da gre za nasilen nauk, za kršitve mnogih človekovih pravic, za nepriznavanje pravice do življenja nekatolikom, za podpiranje in opravičevanje morjenja in mučenja živali … In vse to nagrajuje slovenska država. Nagrajuje verski nauk, ki bi ga zaradi protiustavnosti morala prepovedati in ne nagrajevati. Nagrajuje nauk oz. organizacijo, za katero je znani nemški zgodovinar Karlheinz Deschner zapisal: Na svetu ni organizacije, ki bi bila »v antiki, vključno s srednjim in novim vekom ter posebno v 20-tem stoletju tako obremenjena z zločini, kot krščanska cerkev, prav posebno rimsko-katoliška cerkev«. (Kdo sedi na Petrovem stolu, 3. del)

Zaradi stresnega življenjskega sloga in drugih dejavnikov imajo mnoge ženske težave s pomanjkanjem progesterona, hormona, ki ima ključno vlogo pri številnih telesnih funkcijah. Večina zdravnikov priporoča ženskam jemanje sintetične oblike tega hormona, toda ali obstajajo bolj zdrave alternative hormonskega zdravljenja, brez stranskih učinkov? Američanka Wray Whyte pravi, da ji je ravno jemanje naravne oblike progesterona dobesedno rešilo življenje, saj je zaradi številnih zdravstvenih in psihičnih stisk želela narediti samomor. Danes predava po svetu in navdušeno promovira uporabo naravne oblike tega hormona. Tudi sicer vse nove raziskave in študije potrjujejo, da naj bi bili t.i. bioidentični progesteroni varni in veliko bolj priporočljivi za naše zdravje.

Nam zaupate vašo zgodbo o ozdravitvi?

Vse od pubertete naprej sem imela ogromno zdravstvenih in psihičnih težav. Leta 1995 pri 47 letih sem bila tako depresivna, da sem razmišljala o samomoru. V tem letu sem imela kar 40 bolezenskih simptomov: tesnoba, kronična utrujenost, mišična oslabelost, duševna zmedenost, okornost, mrzle roke in noge, težka depresija, omotica, neobvladljiv jok, hipoglikemija, pomanjkanje samozavesti, izguba kratkoročnega spomina, izguba libida…  Vedela sem, da potrebujem pomoč in na srečo sem našla zdravnika, ki je razumel moj odpor in nezaupanje v sintetična zdravila. Poskusila sem s homeopatičnimi zdravili, vendar ni delovalo. Ker sem bila v menopavzi, sem prosila za analizo mojih hormonov. Rekli so mi, da imam za svojo starost vse v normalnih okvirih. Stanje se mi je v naslednjem letu še poslabšalo. Zahtevala sem dodatno analizo, saj sem ugotovila, da v laboratoriju niso testirali mojega krvnega vzorca za progesteron. Rezultat je pokazal, da je bil nivo mojega progesterona tako nizek, da mi je moj zdravnik nemudoma predpisal terapijo z naravnim progesteronom. Že po treh tednih sem se počutila veliko bolje. Šest mesecev kasneje so vsi moji simptomi izginili. Še danes redno jemljem naravno progesteronsko kremo. Čeprav sem včasih v stresni situaciji, se simptomi ne povrnejo. Dramatično spremembo na meni so opazile tudi moje prijateljice, ki so imele podobne težave. Zato sem se odločila sem se, da bom življenje posvetila promociji naravnega progesterona, ki me je vrnil nazaj v življenje.

Kakšno funkcijo ima hormon progesteron v človeškem telesu?

Progesteron je hormon, znan že okoli 500 milijonov let in je zaradi tega najstarejši hormon na svetu. Progesteron je bistvenega pomena za vse vretenčarje: ribe, plazilce, ptice in sesalce, vključno z ljudmi. Ima številne funkcije v obeh spolih in v vseh starostih – ureja krvni sladkor, skrbi za razvoj inteligence, za izgradnjo kosti, za aktivnost možganov in še veliko več. Progesteron je predhodnik vseh hormonov, tako ženskih kot tudi moških. V telesu skrbi za normalno hormonsko ravnovesje, uravnava večni presežek estrogena glede na progesteron, poskrbi za dobro delovanje nadledvičnih žlez, ščitnice in slinavke. Prav tako zavira prekomerno izločanje estrogena in je odličen pri preprečevanju rakavih obolenj.

Zakaj mnogim ženskam primanjkuje tega hormona?

Glavni razlog so številne snovi v našem okolju, ki v telesu delujejo kot estrogen.Voda, ki jo pijemo, zrak, ki ga dihamo, hrana, ki jo uživamo, vse je prepojeno s kemikalijami, pesticidi in drugimi škodljivimi snovmi, ki v telesu delujejo kot estrogen. Ne pozabimo na plastiko, kozmetiko s parabeni, številna zdravila, emulgatorje in aditive…, ki vsi v telesu posnemajo delovanje estrogena. Prav tako estrogen nastaja iz naših maščobnih celic, torej se tukaj začne začaran krog nezmožnosti hujšanja. Več maščob vodi v večjo proizvodnjo hormona estrogena, le ta pa v še večje kopičenje maščob. Drugi razlog je stres, ki zniža nivo progesterona, dejansko lahko celo zaustavi ovulacijo. To pomeni, da ženska nima progesterona v jajčnikih, ki je potreben za uravnavanje večjega presežke estrogen hormona.  In seveda v obdobju menopavze, ko maščobne celice še naprej proizvajajo estrogen, jajčniki pa vedno manj progesterona ter ob sočasnem upoštevanju estrogenskih motilcev iz zraka, vode in hrane, je posledica presežka estrogena nekaj povsem običajnega.

Večina žensk, ki ima pomanjkanje tega hormona, uporablja sintetične nadomestke. Vi ste zelo kritični do njih.

Na žalost je vrsta dokazanih tveganj in obolenj raka ob uporabi sintetičnih progestinov. Zato vsem ženskam vedno priporočam uporabo naravnega, t.i. bioidentičnega progesterona, ki je molekularno enak progesteronu v človeškem telesu. Veliko zdravnikov in farmacevtov sicer trdi, da so sintetični hormoni in bioidentični hormoni popolnoma enaki in imajo popolnoma enake učinke. To preprosto ni res, saj se njihova molekularna struktura razlikuje. Med predelavo naravne molekule progesterona v sintetični progestin, se sicer ohranijo nekateri pozitivni učinki progesterona, veliko pa se jih porazgubi oz. imajo negativne učinke na telo. Npr. progesteron je glavni hormon, ki se izloča med nosečnostjo in ohranja plod. Po drugi strani pa bi sintetični progestin plod ubil. Vsaka jutranja tabletka za prekinitev nosečnosti namreč vsebuje sintetični progestin.

Kakšni so še lahko stranski učinki pri uživanju tega sintetičnega hormona?

One recent example involves negative reports about estrogen-progestin female hormone replacement therapy.Študije, ki vključujejo ženske, ki so jemale kemično modificirane hormone na recept, so pokazale, da so imele povišano tveganje za raka na dojki, skupaj z večjim tveganjem za srčni infarkt, možgansko kap, pljučno embolijo, presežek LDL holesterola, nihanje teže in razpoloženja… Glede na te študije so izdali huda opozorila, da je sintetična hormonska terapija nevarna. Številne študije, ki so vsem javno dostopne, najdete na PUBMED, ki je iskalni sistem, ki omogoča dostop do 20 milijonov izvlečkov iz področja medicine, zdravstvenega varstva, zobozdravstva, veterine in predkliničnih znanosti.

Zakaj potem farmacevtske industrije ne prodajajo naravnih, bioidentičnih hormonov. V čem je problem?

Historically, progesterone and synthetic progestins have been lumped together with respect to their safety profiles, although they are very different in their molecular structure and effects. [This is discussed in the section on Bioidentical (Natural) Progesterone vs Synthetic Progestins.]Sintetični progestini so kemično predelani progesteroni in to samo zato, da so lahko patentirani in se lahko prodajajo kot zdravila. Naravnega progesterona namreč ni mogoče patentirati. Predelana molekula progesterona je patentirana kot zdravilo in farmacevtski industriji prinaša velike dobičke. Velikim podjetjem, ki tržijo in prodajajo sintetične hormone, seveda ni v interesu v zadnjih letih vedno večja uporaba naravnih, bioidentičnih hormonov. Naj še enkrat poudarim: So, while the pharmaceutical companies and some physicians would have you believe that bio-identical hormones are the same as synthetic hormones, they are not.sintetično proizvedeni hormoni niso pravi hormoni, so umetna zdravila, ki imajo negativne stranske učinke.

Kakšno pa je stališče zdravnikov do bioidentičnih hormonov?

Unfortunately, many doctors are unaware of these natural bio-identical hormones.Na žalost se mnogi zdravniki ne zavedajo prednosti naravnih, biološko identičnih hormonov, ki nimajo stranskih učinkov.Since natural hormones can not be patented, manufacturers lack financial incentive to fund research and development costs to commercially market these substances, and physicians receive little information on bio-identical progesterone, estriol, estradiol, estrone, and androgens. Ker naravni hormoni ne morejo biti patentirani, proizvajalci nimajo finančne spodbude za financiranje stroškov raziskav in razvoja za komercialno trženje teh snovi, posledično zdravniki dobivajo premalo informacij o biološko enakih hormonih.

Če vaši zdravniki vztrajajo, da so sintetični progestini in naravni progesteroni enaki in imajo enake učinke, potem jih vprašajte, zakaj se ravni progesterona ne povečajo po zaužitju progestina? Zakaj se progestini ne uporabljajo pri zdravljenju neplodnosti? Zakaj progestini povzročajo okvaro ploda, če je progesteron glavni hormon nosečnosti? Sintetične progestine so izumili zaradi možnosti patentiranja in posledično velikih zaslužkov.  Problem je v tem, ker tudi na medicinskih fakultetah bodoče zdravnike ne učijo o alternativni medicini, tam ničesar ne izvedo o bioidentičnih hormonih ter razlikah med njimi in sintetičnimi.  Dokler ne bomo začeli v šole uvajati izobraževanj o alternativnih, naravnih pristopih k zdravju, bomo obtičali v obliki medicine, ki ji kraljujuje pravilo dobička.

Obstajajo v svetu zdravniki, ki priporočajo jemanje teh naravnih hormonov?

Dr. Wright pioneered the use of bioidentical estrogens and DHEA in the 1980s, and he has more clinical experience in hormone replacement therapy than any other practitioner.Dr Wright ima več kliničnih izkušenj pri hormonskem nadomestnem zdravljenju, kot katerikoli drug zdravnik. He and Ed Thorpe, an innovative compounding pharmacist, were the first to offer women an alternative to conventional synthetic drugs. On in Ed Thorpe sta bila ena izmed prvih, ki sta ženskam ponudila alternativno terapijo konvecionalnim sintetičnim hormonom. Po mnenju dr. Wrighta, siBy using natural hormones and following a program of regular blood testing, women can develop an individualized hormone replacement regimen that is safe and effective. z uporabo naravnih hormonov lahko vzpostavimo optimalno hormonsko ravnovesje na popolnoma varen in učinkovit način. Sicer pa je bil zdravnik John R. Lee pionir They don’t exist in nature.pi

v uporabi naravne progesteronske kreme za naravno hormonsko ravnovesje. Tudi izraz estrogenska prevlada je njegov in pomeni relativno pomanjkanje progesterona v primerjavi z estrogenom, ki povzroča dolg seznam negativnih simptomov. Dr. Lee je diplomiral na Harvardu in se po 30 letni praksi upokojil ter začel pisati, potovati in izobraževati zdravnike, laike in druge strokovnjake o pomenu naravnega progesterona. Napisal je številne knjige: Smernice optimalnega zdravja, Naravni Progesteron, Kaj vam zdravnik ni povedal…

Kakšni pa so lahko učinki jemanja naravnega progesterona na zdravje?

Številne študije so pokazale, da bioidentične progesteronske kreme učinkovito vplivajo v boju proti staranju. Raziskovalci na National University Hospital na Tajvanu so ugotovili, da bioidentični progesteron dokazano zmanjša pogostost raka na dojki. Researchers at National Taiwan University Hospital found that progesterone reduces the proliferation rate of breast epithelial cells.6 Another study examined cancer incidence in women with progesterone deficiencies.7 The scientists discovered that hormone-deficient women were 5.4 times more likely to have premenopausal breast cancer and 10 times more likely to die from all malignant neoplasms than were women without a progesterone deficiencDopolnjevanje z naravnim progesteronom zmanjša negativne posledice upadanja ravni hormonov. Zdravnica Christiane Northrup pravi, da je naravni progesteron najboljši način za premagovanja težav v menopavzi in da si ženske lahko z naravno progesteronsko kremo lahko zelo pomagajo pri menstrualnim migrenah. Ta vrsta glavobola običajno prihaja tik pred menstruacijo, ko lahko obe ravni estrogena in progesterona dramatično padeta. Klinično je tudi dokazano, da ima naravni progesteron pozitivne učinke na živčni sistem, lipide,blagodejno vpliva na krvne žile in možgane, med nosečnostjo ščiti plod…
Kako izdelujejo ta naravni progesteron?John Lee, MD, originated the clinical use of bioidentical progesterone.

Narejen je iz naravnih rastlinskih steroidov iz koreninice divjega yama. Proizvaja se s fermentacijo tega mehiškega gomolja in z njim na naravni način telo ponovno vzpostavi hormonsko ravnovesje. V Evropi je v prosti prodaji krema iz ekstrakta divjega yama oz. iz sojinih sapogeninov, ki si jo vtremo v kožo. Bio-identical Hormones are not NewKer je biološko identični progesteron pridobljen iz narave, ga ni moč registrirati kot zdravilo, ne da se ga patentirati in od njega ni velikih dobičkov. NWhat made Marker’s discovery so significant is that prior to this time, progesterone could only be obtained from sows’ ovaries (yes, a pig) or by way of a very complicated and time consuming laboratory procedure which made it very expensive.With Marker’s method, however, progesterone which looked exactly like the progesterone made in your body, could be produced at a cost of fifty-cents per gram, as opposed to a very hefty cost of eighty dollars per gram via the previous methods.ni trajalo dolgonIt wasn’t long, unfortunately, before pharmaceutical companies discovered that this first bio-identical progesterone could be chemically altered to create synthetic variations which, unlike the natural substances found in nature, could be patented.i trajalo dolgo, da so velike farmacevtske družbe spoznale, da lahko ta prvi, bioidentični progesteron kemično spremenijo in ustvarijo sintetično različico, ki jo lahko patentirajo. Takrat so se začele ostre bitke med velikimi podjetji, ki so začela proizvajati patentiran, sintetični progesteron ter med tistimi, ki so tržili bioidentičnega, popolnoma naravnega. Unlike chemically altered synthetic hormones, bio-identical hormones contain the same molecular structure as those produced naturally by your body.Za razliko od kemično spremenjene molekularne strukture sintetičnih hormonov, biološko identični hormoni vsebujejo enako molekularno strukturo kot tisti, ki jih proizvaja človeško telo.  As a result, your body “recognizes” these hormones and interacts with them in the same way it would interact with the hormones produced in your ovaries – like a key fitting properly in a lock.Zaradi tega naše telo bioidentične hormone prepozna kot svoje in tako v telesu tudi delujejo.

Damjan Likar

Vir: revija Ona, 27.11. 2012