Je duhovniški poklic res božja služba?

Damjan Likar, www.cerkev-ne.net V katoliški cerkvi radi poudarjajo, da vsak duhovnik opravlja božjo službo. Za novince pravijo, da so zaslišal božji klic, da jih je bog poklical v duhovniško službo. Nekateri ljudje se sprašujejo ali res klic po duhovniškem poklicu prihaja od Boga? Na italijanski TV-Erde&Mensch, v oddaji Leto duhovnikov, 1. del. so gostje predstavili drugačna stališča, citiram: »Jezus iz Nazareta ni bil duhovnik. On je bil človek ljudstva. Kot vémo, je bil po poklicu tesar. Ni bil prijatelj duhovnikov. V opozorilih v papeževi Bibliji lahko preberemo naslednje: Jezus je rekel: »Gorjé vam pismouki in farizéji, vi hinavci«! Te besede ne zvenijo kot besede prijatelja duhovnikov. Torej, Jezus zagotovo ni bil duhovnik. Jezus je čisto zavestno rekel »Sledite Mi!«, torej Jezusu, Kristusu! O sledénju kakšnemu župniku, pastorju ali duhovniku ni govoril. Duhovnik opravlja poklic, ki pa s pozivom od zgoraj, od Boga, nima nič opraviti. Jezus, Kristus, nas je véndar učil, da je vsak človek, torej vsak od nas, Božji tempelj, in da mogočni Duh neskončnosti, vsevédni Bog, biva v nas, v vsaki duši. Zaradi tega nam je Bog veliko bliže kot nek duhovnik, bliže kot naše roke in noge. Bog je pričujóč v nas. Da, na koga naj se obrnemo? Končno edínole na Boga, našega Očeta, in na Kristusa, našega Odrešitelja. Če je On tako blizu, torej v nas, lahko véndar vsako molitev povemo Njemu, molimo k Njemu v nas samih. Ne potrebujemo torej nobenega duhovnika, nobenega župnika, nobenega pástorja. Mi sámi smo Božji tempelj in Bog biva v nas. Torej ne potrebujemo takó imenovanih cerkvá iz kámenja. Bog ne potrebuje kultov, ne potrebuje rituálov. On potrebuje srca ljudi, ki v sebi iščejo in najdejo Boga.« Ne samo, da človek ne potrebuje duhovnikov, oni celo vodijo ljudi stran od Boga in jih vežejo na nasilno biblijsko vsebino, verske predpise, dogme, zakramente, poganske kulte, obrede, čaščenja svetnikov, Jezusove matere, kosti umrlih klerikov… Vse to nima nobene zveze z Bogom in Kristusom. Župniki torej ne delujejo za Boga, pač pa proti njemu. Zato ne moremo reči, da duhovnik opravlja božjo službo. Lahko pa z gotovostjo rečemo, da je v službi demonov. Je v službi institucije, za katero je nagrajeni zgodovinar Karlheinz Deschner izjavil: »Na svetu ni organizacije, ki bi bila »v antiki, vključno s srednjim in novim vekom ter posebno v 20-tem stoletju tako obremenjena z zločini, kot krščanska cerkev, prav posebno rimsko-katoliška cerkev«. (Kdo sedi na Petrovem stolu, 3. del) Kaj je v resnici božja služba? To je vsaka služba, ki se zavzema za živali, ljudi in naravo. Služba, v kateri človek proizvaja izdelke oz. ponuja storitve, ki so prijazne do živali, ljudi in narave. Ali opravljate vi božjo službo? Eno od takšnih služb je recimo kmetovanje po principih miroljubnega kmetijstva. Osnovna ideja miroljubnega kmetijstva je vzpostaviti mir z ljudmi, živalmi, rastlinami in minerali, torej celotnim stvarstvom. Ni nobenega izkoriščanja, ubijanja, in prehranjevanja s trupli živali. Torej naloga kmetov, predelovalcev in prodajalcev je, da se učijo tako živeti. Zemlja je za njih živi organizem in podobno kakor človek potrebuje počitek po opravljenem delu, se morajo spočiti tudi polja za aktivno fazo rodnosti. Njive jim dve leti rodijo, tretje leto ostanejo v prahi (neobdelane) in črpajo novo moč. Zdrava spočita zemlja in pa stare odporne sorte so osnovni pogoj in eden izmed temeljev njihovega kmetovanja. Živali so njihovi prijatelji. Lahko živijo z njimi, vendar ne zato, da bi jih izkoriščali, prodajali, klali in pojedli.

  • Share/Bookmark

En odgovor to “Je duhovniški poklic res božja služba?”

  1. Nevenka komentira:

    Če je kdo v božji službi, ga naj plačuje kar bog.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !