Arhiv za November, 2012

Stališče radia Ognjišče je biblija, ki med drugim poziva ljudi h nasilju

Sreda, November 28th, 2012

Damjan Likar, www.cerkev-ne.net

Sebastjan Erlah, novinar radia Ognjišče, je ob protestih v štajerski prestolnici na twitterju zapisal komentar: »Protesti v MB so še en dokaz, da ima pri nas policija, kar se strelnega orožja tiče, premajhna pooblastila.« (http://napotisem.tumblr.com/post/36654091728/brez-nasilnih-novinarjev) Ta stavek je, verjetno zaradi ogorčenja številnih ljudi, kasneje zbrisal.

Domen Savič je na že omenjeni spletni strani zaradi tega komentarja pisal na uredništvo radia Ognjišče in odgovoril mu je Franci Trstenjak, gl. urednik, ki je med drugim zapisal: »Radio Ognjišče se odločno in zavestno distancira od njegove izjave, hkrati pa povzroča vsem prizadetim, da te izjave v programu Radia Ognjišče ni bilo, niti podobnih razmišljanj ali zaključkov, ki bi jih zastopal kot medij. To ni naše stališče!«

Izjava Trstenjaka je zelo zanimiva. Radio Ognjišče je katoliški radio, torej zagovarja in preko svoje radijske postaje širi nauk katoliške cerkve. Nauk katoliške cerkve pa temelji na bibliji, v kateri je polno citatov, kjer katoliški bog poziva ljudi k ubijanju in drugim oblikam nasilja. Vsebuje namreč sovraštvo do drugače mislečih, mučenja, posilstva, množično pobijanje žensk, otrok in starcev, genocid, grozljive metode ubijanja in podobno. Gre za vsebine, ki hujskajo k hudodelstvu, rasnemu in drugemu sovraštvu ter vojni. Vse to cerkev uči oz. prakticira že na stoletja. Ker gre za katoliški nauk, je seveda vse to tudi stališče radia Ognjišče.

Stališče radia Ognjišče je na primer (vsi citati so iz www.biblija.net):

l  Čarovnice ne puščaj pri življenju. (2 Mz 22,17)

l  Če kdo prešuštvuje z ženo svojega bližnjega, naj bosta oba usmrčena, prešuštnik in prešuštnica. (3 Mz 20,10)

l  Če kdo leži z ženo svojega očeta, s tem odgrne nagoto svojega očeta; naj bosta oba usmrčena; njuna kri pade nanju. (3 Mz 20,11)

l  Če kdo leži z moškim, kakor se leži z žensko, sta oba storila gnusobo; naj bosta usmrčena; njuna kri pade nanju. (3 Mz 20,13)

l  Če kdo leži s svojo snaho, naj bosta oba usmrčena; ravnala sta sprevrženo; njuna kri pade nanju. (3 Mz 20,12)

l  Če si kdo vzame ženo in še njeno mater, je to krvoskrunstvo; njega in njiju naj sežgejo v ognju, da ne bo krvoskrunstva med vami. (3 Mz 20,14)

l  Če kdo spolno občuje z živaljo, naj bo usmrčen; in žival zakoljite! (3 Mz 20,15)

l  Če se ženska približa kateri koli živali, da bi se z njo parila, ubijte žensko in žival; naj bosta usmrčeni; njuna kri pade nanju! (3 Mz 20,16)

l  Človek pa, ki bi predrzno ravnal, tako da ne bi poslušal duhovnika, ki tam opravlja službo GOSPODU, tvojemu Bogu ali sodnika, ta človek mora umreti; … (5 Mz 17,12)

l  Če ima kdo trmoglavega in upornega sina, ki ne posluša ne očetovega ne materinega glasu in ju ne uboga, čeprav ga strahujeta, naj ga oče in mati primeta in peljeta k mestnim starešinam, k vratom njegovega kraja. Rečeta naj starešinam njegovega mesta: “Ta najin sin je trmoglav in uporen, ne posluša najinega glasu, požrešen je in pijanec.”Potem naj ga vsi možje njegovega mesta posujejo s kamenjem, da umre. Tako odpravi zlo iz svoje srede! Ves Izrael naj to sliši in se boji. (5 Mz 21,18-21)

l  Kdor udari svojega očeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo. (2 Mz 21,15)

l  “Če pa se ta stvar izkaže za resnično, ker se pri mladi ženi ni našel dokaz devištva, naj jo odpeljejo k vratom hiše njenega očeta in možje njenega mesta naj jo posujejo s kamenjem, da umre, ker je storila nesramnost v Izraelu: vlačugala se je v hiši svojega očeta. Tako odpravi zlo iz svoje srede!” (5 Mz, 22:20-21)

l  Kdor preklinja svojega očeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo. (2 Mz 21,17)

….

Takšna stališča morajo zagovarjati tudi vsi katoliški novinarji, torej tudi Sebastjan Erlah, ki je po vsej verjetnosti katolik, če opravlja novinarsko delo na radiu Ognjišče. Novinar Erlah je dejansko v svojem tvitu samo izrazil tisto, kar ga uči katoliška cerkev preko biblije in drugih verskih spisih – to pa je nasilje. Krvava zgodovina katoliške cerkve govori sama po sebi.

In še nekaj je zanimivo. Po nauku katoliške cerkve je vsaka oblast dana od boga. Torej je tudi občinska oblast dana od boga. Po nauku cerkve je torej tudi oblast mariborskega župana Franca Kanglerja dan od boga. In kakšen je odnos cerkve do tistih, ki niso poslušni katoliškemu bogu, kar pomeni, da tudi ne priznavajo oblasti, katero je on podelil ljudem na zemlji? Da so torej drugoverci. Dajmo en primer iz biblije: “Te moje sovražnike, ki niso hoteli, da bi jim jaz zakraljeval, pa pripeljite sèm in jih pobijte pred menoj.‹« (Luka 19, 27)

Morda je novinar Erlah navdih za svoj tvit dobil ravno iz takšnih nasilnih biblijskih citatov ali drugih verskih spisih.

  • Share/Bookmark

Polovica Slovencev verjame, da je ubijanje ljudi božja volja

Ponedeljek, November 26th, 2012

Damjan Likar, www.cerkev-ne.net

Nauk katoliške cerkve predpisuje ubijanje ljudi. V bibliji, za katero cerkev pravi, da je v celoti božja beseda, zato jo morajo katoliki vestno izpolnjevati, je na desetine citatov, ki pozivajo bralce k prelivanju krvi. Nekaj primerov (vsi citati so iz www.biblija.net):

»Te moje sovražnike, ki niso hoteli, da bi jim jaz zakraljeval, pa pripeljite sèm in jih pobijte pred menoj.« (Lk 19,27)

»Zdaj torej pobijte vse otroke moškega spola; prav tako ubijte vsako žensko, ki je že spoznala moža in ležala z moškim! Vse otroke ženskega spola, tiste, ki še niso spoznale moškega ležišča, pa pustite živeti!« (4 Mz 31,17-18)

»Kdor udari svojega očeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo.« (2 Mz 21,15)

»Ne mislite, da sem prišel zato, da prinesem mir na zemljo; nisem prišel, da prinesem mir, ampak meč.« (Mt 10,34)

»Če te tvoj brat, sin tvoje matere, ali tvoj sin ali hči ali žena tvojega naročja, ali prijatelj, ki je kakor tvoja duša, na skrivaj zapeljuje in pravi: »Pojdimo in služimo drugim bogovom,« ki jih niste poznali ne ti ne tvoji očetje, izmed bogov ljudstev, ki so okoli vas, najsi bodo blizu ali daleč od tebe, od enega do drugega konca zemlje, ne vdajaj se mu in ne poslušaj ga! Naj se ne smili tvojemu očesu, ne prizanašaj mu in ne skrivaj ga, temveč ga neizprosno ubij! Tvoja roka naj se ob usmrtitvi prva vzdigne proti njemu, potem pa roke vsega ljudstva.« (5 Mz 13,6-10)

»Če kdo prešuštvuje z ženo svojega bližnjega, naj bosta oba usmrčena, prešuštnik in prešuštnica.« (3 Mz 20,10)

»Človek pa, ki bi predrzno ravnal, tako da ne bi poslušal duhovnika, ki tam opravlja službo GOSPODU, tvojemu Bogu ali sodnika, ta človek mora umreti; …« (5 Mz 17,12)

V Sloveniji je okoli milijon dvesto tisoč članov katoliške cerkve. Vse ti člani podpirajo oziroma verjamejo v zgoraj omenjeni nauk, da je ubijanje ljudi božja volja. Kajti vsak član katoliške cerkve (izjeme so prisilno krščene osebe, ki še niso dovolj stare) sprejema in verjame v cerkveni nauk, sicer ne bi bil član oziroma bi se izpisal iz cerkve. To je povsem logično in to velja za članstvo v kateri koli organizaciji, društvu, politični stranki. Npr. nek kmet, ki prideluje in uživa samo rastlinsko hrano, verjetno ne bo član kakšnega društva živinorejcev, ker se enostavno ne strinja z njihovim »naukom«.

Morda si kakšen član katoliške cerkve sedaj pri sebi misli: »Ubijanja ljudi seveda ne podpiram, sploh nisem vedel, da to piše v bibliji in da je to nauk cerkve.« No, sedaj veste in če vam ta nauk ni všeč, zakaj bi potem bili še naprej člani katoliške cerkve ter podpirali tako okrutne predpise? Če ste za življenje in proti jemanju življenja, ali ni potem sramotno biti član takšne institucije, za katero je nagrajeni zgodovinar Karlheinz Deschner izjavil: »Na svetu ni organizacije, ki bi bila »v antiki, vključno s srednjim in novim vekom ter posebno v 20-tem stoletju tako obremenjena z zločini, kot krščanska cerkev, prav posebno rimsko-katoliška cerkev«. (Kdo sedi na Petrovem stolu, 3. del) Ali še želite biti član takšne cerkve?

  • Share/Bookmark

Električni avtomobili postajajo resna alternativa

Torek, November 20th, 2012

Glede na vedno bolj pogoste podražitve naftnih derivatov, se mnogi upravičeno sprašujejo ali bo mogoče po svetu potovati na cenejši in okoljsko bolj učinkovit način. Andrej Brglez, prometni strokovnjak, sociolog, publicist, raziskovalec pri ICK (Inštitut za civilizacijo in kulturo), vodja Medregijskega razvojnega centra in razvojnik vsebin trajnostne mobilnosti, pravi, da je ena od resnih alternativ električni avtomobil.

Brglez je avtor in pobudnik številnih preventivnih akcij za motoriste in voznike osebnih vozil, avtor različnih prometno varnostnih in okoljskih publikacij, inštruktor varne vožnje in že dve desetletji testni voznik osebnih vozil in motociklov.

-Kakšen je bil odziv ljudi po oddaji Preverjeno, v katerem ste predstavili električne avtomobile? So vas klicali, se zanimali za več informacij o teh avtomobilih?

»Po vsaki tako odmevni oddaji smo deležni dodatnih vprašanj. Včasih tudi drugačnih pogledov, kar pa je razumljivo, saj se vprašanja mobilnosti dotaknejo skoraj vsakega izmed nas. Morda je zanimivo dodati, da je takih odzivov zdaj, ko svoja stališča že več kot dve leti izražam v imenu samostojnega, politično in gospodarsko neodvisnega inštituta, veliko več kot jih je bilo prej. Tokratna oddaja Preverjeno je bila v izhodiščnih razmislekih dovolj drzna in pogumna, da smo lahko tudi mi s svojimi razmisleki in poznavanjem tematike odgovarjali manj površinsko ter se v prihodnost zazrli bolj precizno. Sam sem takih vprašanj vedno vesel, saj od nas, ki o trajnostni mobilnosti razmišljamo kar najbolj vizionarsko, pogumno zahtevajo, da pokažemo več.«

Proizvajalci vozil so stisnjeni v primež zahteve in želje po vedno višjem dobičku

-Sodelujete z najpomembnejšimi evropskimi proizvajalci in snovalci novih avtomobilskih programov. Kako oni vidijo vlogo električnih avtomobilov na svetovnem tržišču v prihodnosti?

»Avtomobilistične tovarne in z njim avtomobilizem kot tak, živi danes zelo negotovo, a hkrati tudi zelo razburljivo življenje. Gledano skozi zgodovinsko prizmo lahko današnji čas in negotovost smeri tehnološkega razvoja na nek način primerjamo z leti iz začetka avtomobilizma. Takrat je bilo na cestah največ električnih in parnih strojev, bencinski, ki so si pot šele utirali, pa so bili na zelo slabem glasu, saj so jim ljudje rekli premikajoče bombe. Kljub temu pa so si takrat ljudje upali razmišljati drzno o tem, kakšna bi lahko bila vožnja v prihodnosti.  Med takrat in danes je razlika predvsem v tem, da je danes jasno predvsem to, da tako ne bo šlo več naprej ter, da nikomur ni jasno katera od smeri razvoja bo tista, ki bo v prihodnosti prevladala. Ob tem pa se zdi, da nam primanjkuje drznosti za bolj odločen in pogumen pogled v prihodnost. Poguma, da bi si upali verjeti v to, da je mogoče po svetu potovati tudi na okoljsko bolj učinkovit način.

Obstoječi pogonski tehnologiji, se pravi pogonu avtomobila s fosilnimi gorivi, se skozi trenutno prodajno ekonomijo ni “pametno”odreči.  A to je seveda kratkoviden in okoljsko hudo destruktiven pogled. Hkrati je prav vedeti, da so proizvajalci vozil stisnjeni v primež zahteve in želje po vedno višjem dobičku. Ker je to najpomembnejše vodilo in ker okoljsko bolj prijazna tehnologija še ne predstavlja dovolj mamljive ekonomske priložnosti je razumljivo, da se danes pospešeno gradijo nove tovarne za proizvodnjo motorjev na notranje izgorevanje, za nove milijone vozil na bencin in dizel. Avtomobilistične tovarne bodo trgu morale ponuditi avto, ki bo stal manj kot stane primerljiv avto danes, njegovo vzdrževanje bo moralo biti občutno cenejše od vzdrževanja avtomobilov danes, njegovo polnjenje (kakršnokoli že), ne bo smelo trajati več kot 3 ali 4 minute (toliko v povprečju traja polnjenje posode z gorivom danes), moral bo imeti vsaj take pospeške in najvišjo hitrost kot primerljivi avtomobili na fosilna goriva, ponujati bo moral enako raven varnosti, udobja in vozne dinamike in pogonsko gorivo bo moralo biti cenejše od bencina ali dizla. Vse to bo avto v prihodnosti ponujal.«

-Kakšne so napovedi, kaj predvidevajo študije glede električnih avtomobilov?

»Vsako leto povečan doseg, vedno manj težav z razgradnjo baterij in zmanjševanje nakupne cene, to je gotova prihodnost električnih avtomobilov. Prihodnjih nekaj let, recimo dobrih pet let, tega nič ne bo spremenilo ali ogrozilo. Po tem času pa se bo verjetno že bolj jasno videlo ali je elektrika res najbolj realna alternativa.«

V Sloveniji lahko turisti potujejo že z najetim električnim avtomobilom

-Trenutno obstajajo električni avtomobili, ki lahko s polno baterijo opravijo 150 kilometrov. Kot takšni so bolj ali manj primerni samo za mestni promet. Ali gre razvoj v to smer, da bi razvili zmogljivejše baterije za daljše, potovalne razdalje?

»Meja 150 kilometrov je že krepko presežena, a je tehnologija za široko prodajo za zdaj še predraga. Za zdaj električne avtomobile vidimo le v urbanih okoljih, kar je razumljivo, saj jih povezujemo z vsemi znanimi omejitvami (dolg čas polnjenja in kratek doseg z enim polnjenjem baterije). Pred kratkim smo na enem največjih turističnih sejmov na svetu, na Berlinskem ITB-ju, predstavili idejo turističnega potovanja z električnim avtom, kar je velik zasuk v razmisleku o tem, kaj vse je že danes mogoče početi z električnim avtom. Egozero, tako se naš projekt imenuje, je Slovenijo predstavil kot prvo državo na svetu, ki jo lahko turisti raziščejo brez slabe v vesti, da so pri tem deželo onesnažili s škodljivimi izpusti. Da so električni avtomobili že danes lahko resna alternativa se s svojim projektom Better Place trudi dokazati tudi Shai Agassi, ki je v Izraelu že spravil v obtok prvih 100 električnih avtomobilov, ki lahko v posebnih „baterijskih“ črpalkah baterijo zamenjajo v nekaj minutah, se pravi v enakem času, kot bi ga potrebovali za polnjenje posode z gorivom. Ko je baterija zamenjana, lahko s potjo nadaljujemo. Nedavno so tako postajo postavili na letališču v Amsterdamu in deset taksijev že nemoteno vozi potnike v center in nazaj z električnim avtom. Možnosti torej so, le razmišljati moramo bolj drzno. Sposobni moramo biti pogleda prek „vsakdanjih“ okvirov.«

-Menda so se prvi električni avtomobili pojavili že v začetku dvajsetega stoletja. Zakaj menite, da se takrat niso uveljavili?

»Ena od teorij pravi, da so bencinski avtomobili osvojil srce naših dedkov predvsem za to, ker so pri svojem premikanju zganjali večji teater (ropot, dim, prah…) ter s tem vozniku zagotovili boljšo osebno promocijo. Kljub temu, da je imela dovolj poguma za prvo resno pot z avtom le ženska, so si več kot polovico zgodovine avtomobilistične mobilnosti prilastili moški in tem, ropot in še bolj z njim povezana pozornost, ni bila nikoli tuja. Nedvomno pa je bila odločitev tudi racionalna, saj je bilo prednosti bencina že v tistem času, ko je bila celotne infrastruktura še v povojih, lahko prepoznati.«

Z električnimi avtomobili bi lahko postali energetsko neodvisni

-Katere so po vašem največje prednosti tega avtomobila v primerjavi z bencinskimi?

»Manjše onesnaževanje zraka (odstotek zmanjšanja je seveda odvisen od načina pridobivanja elektrike), manj hrupa (še posebej urbana okolja, bi se z električnimi avtomobili lahko popolnoma otresla hrupa), udobje v vožnji, možnost polnjenja doma, možnost polnjenja na javnih parkirnih prostorih (trgovski centri, urbana urejena parkirišča ipd.) in manj servisnih ter vzdrževalnih stroškov v celoti (občutno cenejša raba avta). Ob teh „osebnih“ koristih pa velja omeniti tudi širši, recimo temu nacionalni interes. Pri tem je na prvem mestu možnost doseganja državne (politične) energetske neodvisnosti in samostojnosti, kar je v današnjih nemirnih političnih časih še kako mamljiva misel.«

-Kaj pa so poglavitne slabosti in kako jih rešiti oz. zmanjšati?

»Med največje slabosti štejemo (pre)slabo zmogljivost baterij, njihovo za zdaj še omejeno okoljsko razgradljivost ter zahtevano (»čisto«) obliko pridobivanja elektrike.«

-Vi tudi organizirate in vodite projekte varne vožnje in  s področja prometne varnosti. Kaj pomenijo električni avtomobili z vidika varne vožnje? Bo po vašem mnenju manj ali več nesreč s temi vozili?

»Nesreč z avtom bo manj, pravzaprav jih ne bo več, ko avta ne bomo več vozili ljudje. In to se bo enkrat zgodilo, to je popolnoma jasno. Ekološka vožnja, vsaka,  tudi taka v kateri se na tak način vozimo z običajnim avtom, je hkrati tudi varna vožnja, saj to pomeni, da vozimo predvidljivo in tekoče torej brez zaganjanja in pretiravanja. Sicer pa se lahko tudi električni avtomobili peljejo nevarno in v tem pogledu se od običajnih nič ne ločijo. Res pa je, da so lahko zaradi teže baterij ti avtomobili včasih nekoliko drugače vodljivi, kar velja pri vožnji upoštevati. Prav zato bomo kmalu pripravili prvi tečaj varne vožnje z električnimi avtomobili pri nas, v katerem bomo prve uporabnike teh vozil opozorili na nekaj posebnosti, ki jih je med vožnjo takega avtomobila dobro poznati.«

-Kaj pa v motociklističnem prometu?

»Tudi izbor motociklov z alternativnimi pogoni, predvsem električnim, je vsako leto večji. Spodbudno je, da se proizvajalci dvokolesnikov vstopa na trg lotevajo vedno bolj odločno in zrelo, saj ne ponujajo več le nekakšnih arhaičnih in na pogled neprivlačnih dvokolesnikov, temveč tudi zelo dinamične in športno oblikovane izdelke, ki med kupci že zaradi takega videza vzbujajo veliko zanimanja. Raba motociklov v dnevnem komutingu pa je tako in tako ena od zanimivejših oblik pospeševanja prometnega toka v urbanih okoljih in je s tega vidika, tiho in okoljsko čisto delovanje motociklov, odlično dopolnilo pri zmanjševanju negativnih mobilnostih prometnih posledic.«

Ali kmalu ne bomo več izpostavljeni vdihavanju izpušnih plinov?

-Kako se na to tranzicijo v avtomobilski industriji odziva naftna industrija?

»Glede na to kako počasi si alternative utirajo pot in glede na to kakšen je svetovni vozni park danes ter koliko vozil na fosilna goriva se proda vsak dan, je razumljivo, da jih za kratkoročno prihodnost ni pretirano strah. Zanimivo pa je gledati kakšni so njihovi pogledi v bolj odmaknjeno prihodnost in kje se vidijo s svojo dejavnostjo takrat. Kot je videti danes, jih večina razmišlja predvsem o tem, kako v trgovskem smislu pri življenju ohraniti bencinske servise. Usmerjajo se tudi v prehrambene posle, na primer v iskanje in trgovanje z vodo.«

-Državi je očitno tudi v interesu, da se ta avto uveljavi, saj kupcem omogoča subvencije. Kaj vse bi še morala storiti država, da bo to vozilo postalo dostopno širšemu krogu ljudi?

»Pri nas je država v preteklih letih že naredila korak v pravo smer ter z različnimi orodji, od različnih spodbud za lažji nakup, davčnih olajšav, postopkov za pridobivanje dovoljenja za postavitev električne polnilne postaje in podobno pritegnila pozornost kupcev tudi k tem vozilom. Seveda je mogoče narediti še veliko več, a za zdaj smo v nekakšnem »prehodnem« obdobju, ko niti ni jasno katera alternativa se bo najprej in najbolj uveljavila niti to, koliko in na kašen način bo od novega načina »polnjenja« (s kakršnim koli energentom) država pobrala davkov. To je pomembno, saj se od trošarin v gorivu v proračun zlije velik kup denarja. Seveda je pomembno tudi to, kako čist zrak dihajo »njeni« državljani, saj je od tega odvisno koliko jih bo zaradi tega zbolelo ali celo umrlo. To je druga stran iste zgodbe, ki jo je prav tako mogoče prevesti v številke ali izgubljen denar, a »država« običajno ne gleda tako široko.«

-Celoten svetovni promet proizvede okoli petino vseh toplogrednih plinov, ki povzročajo klimatske spremembe. Se vam ta ekološki vidik električnih avtomobilov zdi pomemben?

»Seveda je pomemben, pa ne (samo) zaradi odstotka, ki se zdi na prvi pogled majhen, temveč še bolj zato, ker bi se s takim, okoljsko bolj odgovornim vsakodnevnim vedenjem, začel spreminjati odnos do narave. Ne smemo pa prezreti, da smo v prometu, še posebej v stoječih ali počasnih kolonah, neposredno izpostavljeni vdihavanju izpušnih plinov vozil okoli nas, kar seveda negativno vpliva na naše zdravje. Naj bo odstotek še tako majhen, če nam nekaj »smrdi« pred nosom je moteče in zdravju škodljivo.«

Damjan Likar

Vir: revija Naša žena, oktober 2012

  • Share/Bookmark

Tiskovna konferenca – peticija za popolno obdavčitev katoliške cerkve

Torek, November 20th, 2012

VABILO NA TISKOVNO KONFERENCO

V državi se krši številne zavezujoče akte, vključno z ustavo, ki zapoveduje ločitev države in cerkve. Na štartu tretjega tisočletja se Slovenija zadnjih 20 let vrača daleč nazaj, »motor« tega dogajanja pa je s podporo države Katoliška cerkev z agresivno rekatolizacijo in politično angažiranostjo, ki presega okvire sožitja v družbi. To ji omogoča veliko, pred in po osamosvojitvi pridobljeno premoženje in številni »odpustki«, kot je tale, za katerega državljani, združeni v civilni akciji zahtevamo, da se odpravi: Predstavili vam bomo

Peticijo za popolno obdavčitev katoliške cerkve

in to na tiskovni konferenci,

ki bo v četrtek, dne 22.11.2012, ob 12.00 v Hostlu Celica, Metelkova 8, Ljubljana.

Po uspešnem zaključku zbiranja podpisov za Peticijo za odpravo državnega financiranja rimskokatoliške cerkve, zbrali smo namreč več kot 30.000 podpisov, ki smo jih skupaj s peticijo posredovali Državnemu zboru, brez podpisov pa še vladi, je koalicija pripravila novo peticijo. Tudi ta peticija se nanaša na razmerje država – katoliška cerkev in sicer na obdavčenje dejavnosti in prihodkov cerkvenih pravnih oseb ter na kontrolo njihovega gospodarsko-finančnega poslovanja in posredovanja finančnih podatkov državi.

V peticiji zahtevamo od države, da popolnoma izenači plačevanje davka na vse prejemke cerkvenih pravnih oseb v kakršni koli obliki z vsemi ostalimi subjekti v državi. Še več, zahtevamo obdavčitev vseh plačil oz. darov, kajti le-ti po stvarnih ocenah presegajo stotine milijonov evrov. Dr. Stres je v intervjuju za časopis Delo leta 2010 namreč izjavil, da cerkev živi od darov v višini 80 %, 10 do 15 % dobijo iz lastnih dejavnosti in nekaj malega od države. To ‘nekaj malega’ po podatkih KPK supervizorja znese najmanj 20 milijonov EUR. Račun ni težak: 80 % darov plus 10 % do 15 % iz lastne dejavnosti, ostane ‘nekaj malega od države’ 5 do 10 %! In teh 10 % – vzeli smo ugodnejši izračun – je 20 MIO EUR. Katoliška cerkev torej po izjavi dr. Stresa zbere letno vsaj 200 mio in od te vsote je obdavčeno samo 10 – 15 %. Nezaslišano, nedopustno, nesprejemljivo! Gornji približek izračuna prejemkov cerkve se presenetljivo ujema z izjavo nekega župnika na TV, v kateri je navedel, da od ene maše nabere 400 EUR darov. To pa znese letno za vso državo cca 250 mio. Ali si torej naša hudo finančno in sicer obubožana država še naprej lahko privošči finančno podpiranje najbogatejšega privatnega subjekta v državi, katoliške cerkve!? NE, smo trdnega mnenja v koaliciji za ločitev države in cerkve. Poleg tega zahtevamo tudi obdavčitev vseh cerkvenih nepremičnin, ne glede na to, ali se uporabljajo za verske namene ali ne, kot tudi obdavčitev vseh nepremičnin, ki jih cerkev dobi podarjene ali jih deduje. Katoliška cerkev je namreč izjemno bogata, saj njeno celotno svetovno premoženje znaša več tisoč milijard, v Sloveniji pa vsaj kakšno milijardo evrov (samo vrednost njenih nepremičnin je okoli 800 milijonov evrov). Zato bo ta cerkev nepremičninske davke z lahkoto plačala. Jasno je tudi to, da morajo bogati v tej hudi gospodarsko-finančni krizi nositi večji delež kot revnejši – katoliška cerkev pa seveda spada v razred zelo bogatih.

Nedopustno je, da Republika Slovenija še v 21. stoletju ne predpiše cerkvi oz. njenim osebam vseh davkov, kot so predpisani drugim fizičnim ali pravnim osebam, ter ji z davčnimi privilegiji omogoča nadaljnje bogatenje. To je očitno kršenje 14. člena ustave, ki govori o enakosti pred zakonom. Poleg tega je vse cerkveno delovanje v zgodovini obremenjeno z ideologijo, ki je stalna in največja zavora razvoju, zaradi česar ima tudi največji delež pri svetovnih krizah. Ne bomo dopustili, da nas cerkev v spregi z državo ponižuje, vodi v nevednost in revščino ter družbo brez demokracije!

Vabimo vse državljane in medije, da našo konferenco obiščejo ali obvestijo svoje bralce o naši peticiji.

Lep pozdrav!

Koalicija za ločitev države in cerkve:
Zanjo Herman Graber in Vlado Began

P.S.
Peticijo za popolno obdavčitev katoliške cerkve lahko elektronsko podpišete na naši spletni strani http://www.locitev-drzave-cerkve.org

______________________________
Koalicija za ločitev države in cerkve
http://www.locitev-drzave-cerkve.org
info@locitev-drzave-cerkve.org

  • Share/Bookmark

Milijon Slovencev podpira organizacijo, ki je najbolj obremenjena z zločini

Sobota, November 17th, 2012

Damjan Likar, www.cerkev-ne.net

Nagrajeni pisatelj in zgodovinar Karlheinz Deschner je izjavil: »Na svetu ni organizacije, ki bi bila »v antiki, vključno s srednjim in novim vekom ter posebno v 20-tem stoletju tako obremenjena z zločini, kot krščanska cerkev, prav posebno rimsko-katoliška cerkev«. (Kdo sedi na Petrovem stolu, 3. del)

Cerkveni zločini se nadaljujejo tudi v tem stoletju. V zadnjih letih množično prihajajo na dan predvsem pedofilski škandali, ki jih je cerkev sistematično skušala pospraviti pod preprogo. Čeprav se je razkrilo že veliko zločinov cerkve v zadnjih desetletjih, pa se zdi, da je to le vrh ledene gore. Ko bodo vsi ljudje, ki vedo za kakršne koli zločine in spletke cerkve, upali spregovoriti, se bo šele lahko pokazala realna slika cerkvenega kriminala.

V Sloveniji je okoli milijon dvesto tisoč članov katoliške cerkve. Vse ti ljudje s svojim članstvom podpirajo to zločinsko organizacijo. Kajti, če ne bi podpirali njenih zločinskih dejanj, potem bi se izpisali iz cerkve. S člansko podporo zgolj krepijo to institucijo, ki prejema veliko materialne energije ravno na osnovi velikega števila svojih članov. Vprašanje je ali se človek lahko dobro počuti, če podpira institucijo, za katero je bivši katoliški monsignor Rafael Rodriguez Guillen dejal, da v Vatikanu obstaja še bolj nevarna mafija, kot če bi združili vse ostale skupaj. Je lahko človeku v čast in ponos, da je član takšne nekristjanske organizacije?

V Sloveniji je sicer veliko članov katoliške cerkve, ki so bili prisilno krščeni in kasneje kot odrasli nikoli niso sprejeli te vere za svoje. Toda še vedno so člani cerkve in ji s tem dajejo energijo. Več članov pomeni za cerkev tudi več medijske pozornosti, več državnega denarja, več ostalih privilegijev. Spletna aplikacija Supervizor je razkrila izdatke javnih institucij za verske skupnosti v obdobju od januarja 2003 do avgusta 2011. Največ, skoraj 14,800.000 evrov, je v tem obdobju prejela Nadškofija Maribor, sledi pa ljubljanska nadškofija z dobrih 7,2 milijona evrov. Sedaj že bivši direktor Urada za verske skupnosti, Aleš Gulič, je pojasnil poti denarja po zdaj veljavnem zakonu: “To razdeljevanje, kar se tiče urada za verske skupnosti, je vezano na število vernikov, kakor so bili popisani v letu 2002, in to je pač rezultat teh proračunov. Urad plačuje del socialnih prispevkov za verske uslužbence v verskih skupnostih, ki imajo več kot 1000 članov v Sloveniji.” (MMC RTV SLO, 27. avgust 2011)

Mnogi se pritožujejo, da cerkev dobi ogromno denarja od države, toda hkrati pa se ti ljudje ne zavedajo, da ravno s članstvom v cerkvi podpirajo dotok tega državnega kapitala proti cerkvi. Se bodo ti ljudje še naprej pritoževali ali pa bodo imeli toliko ponosa, da bodo izstopili iz cerkve?

  • Share/Bookmark

Vegani lahko zelo pomagajo živalim tudi z izstopom iz cerkve

Sreda, November 14th, 2012

Damjan Likar, www.cerkev-ne.net

»Že ves čas je cerkev zelo sovražna do živali, to svojo iz biblije izvirajočo sovraštvo do živali je zasidrala tudi v svojem katekizmu. Tam lahko namreč beremo, da cerkev dovoljuje ubijati živali za prehrano ali izdelovanje obleke, dovoljeno je uporabljati živali za razvedrilo, na primer lov (znane so Hubertove maše, kjer cerkev blagoslavlja lovce, torej tiste, ki direktno delujejo proti Božji zapovedi Ne ubijaj, saj jemljejo življenje bitjem, ki jih je ustvaril Bog) in ribolov, tekmovanja … Dovoljeni so tudi medicinski in znanstveni poskusi na živalih (če so v pametnih mejah), za katere bi lahko rekli, da so zločin nad zločini.« (Vlado Began, Svetovni dan zaščite živali: kje je cerkev?, www.cerkev-ne.net)

V Sloveniji je okoli milijon dvesto tisoč članov katoliške cerkve. Vse ti ljudje s svojim članstvom podpirajo zgoraj omenjeni nauk, da je ubijanje in izkoriščanje živali nekaj povsem normalnega in običajnega. Podpirajo ga tudi člani, ki sicer živijo veganski način življenja, kar pomeni, da nasprotujejo vsakršni uporabi in izkoriščanju živali, na primer za prehrano, oblačila in obutev, kozmetične izdelke, razna testiranja, v cirkusih…

Zato bi vegani lahko zelo pomagali živalim z izstopom iz cerkve. Zakaj bi bili člani institucije, ki ima popolnoma drugačen odnos do živali kot oni? Biti vegan in hkrati član katoliške cerkve je povsem enako kot biti vegan in hkrati član lovskega društva ali društva živinorejcev.

Zakaj bi bili vegani člani katoliške cerkve, ki je v svojem katekizmu zapisala: »Živali smemo ljubiti, ne moremo pa jim izkazovati naklonjenosti, kakršno dolgujemo samo osebam.«

Zakaj bi vegani s svojim članstvom podpirali to organizacijo, katere visok predstavnik, dr. Andrej Saje, tajnik Slovenske škofovske konference, je o odnosu cerkve do živali izjavil: “Pravi človekov prijatelj je lahko le drugi človek!” (revija Osvoboditev živali, junij 2006)

Zakaj bi vegani bili člani te verske skupnosti, ki je srednjeveškega cerkvenega učitelja Tomaža Akvinskega razglasila za svetnika? Imenuje ga tudi »angelski učenik«. »Ta je živalim odvzel dušo, saj je trdil: »Verujemo, da ima samo človek substancialno, to pomeni skozi sebe živečo dušo, medtem ko živalske duše propadejo v telesih.« Zanj ni pomembno, če z živalmi ravnamo slabo ali dobro. Za cerkev so po učenju Tomaža Akvinskega živali samo »stvari«, ki se jih uporabi za človekove namene. In ne samo uporabi, temveč tudi porabi. Takšno stališče je močno vplivalo na zavest mnogih ljudi in s tem še poslabšalo že itak zelo slab položaj živali v cerkvi. Posledice so krvave.« (Resnica in cerkev se izključujeta!, Vlado Began)

Zakaj bi vegani in vegetarijanci bili člani katoliške cerkve, če jih je le ta za večno preklela? Papež Janez III. (561-574) je namreč preklel vegetarijance, kar je razglasil na prvi sinodi v Bragi (Portugalska). Izjavil je: »Če ima nekdo mesne jedi, ki jih je Bog dal ljudem za uživanje, za nečiste in … se jim (mesnim jedem) odpove …, je obtožen z anatemo.« (Živalim sovražna Hieronimova biblija, Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice)

Veganstvo in katoliška cerkev se povsem izključujeta. Veganstvo je pravičnost in ljubezen, katoliška cerkev je krivičnost in uničevanje. Vsak vegan, ki izstopi iz cerkve, preneha podpirati uničevanje živih bitij.

  • Share/Bookmark

Družba ne sme biti ločena od cerkve

Ponedeljek, November 12th, 2012

Vlado Began, www.cerkev-ne.net

Visok predstavnik cerkve klerik dr. Stres je v nekem intervjuju leta 2009 dejal, da je država lahko ločena od cerkve, družba pa ne. (http://www.siol.net/slovenija/novice/2009/01/stres_jabolko_spora.aspx) Dr. Stres je s tem jasno povedal, kaj je za katoliško cerkev zelo pomembno. To, da je njena ideologija podlaga oziroma del družbene zavesti, pravzaprav naj bi vsi pomembni družbeni temelji temeljili na katoliški ideologiji, predvsem na ideologiji krvave stare zaveze. Če cerkev formalno ne more biti na oblasti, ker politične razmere temu niso naklonjene, je zanjo zelo pomembno, da je družbena bit prežeta s katoliško ideologijo. To pa daje cerkvi ideološki primat v družbi, kar se seveda izraža tudi v delovanju države. Moderna pravna država po svoji strukturi (vojska, kaznovanje, antropocentrični pogled na svet …), zlasti pa po delovanju, izhaja iz ideologije krvave stare zaveze. Ne izhaja iz 10 Božjih zapovedi in Jezusovega Govora na gori, temveč iz idej in dejanj, ki temu nasprotujejo. Ne izhaja iz Jezusovega pacifizma, temveč iz brutalne sile. Namesto da bi probleme reševala na podlagi svobodne volje, jih rešuje s silo in vojno.

Cerkev hoče, da so njena pravila del morale družbe. V ta namen že ves čas indoktrinira ljudi, začenši z dojenčki, ki jih brez njihovega soglasja krsti in tako tudi formalno naredi za svoje člane. Tistim, ki ne želijo dati svojih otrok krstiti, jim grozi z večnim peklom. Tiste, ki izstopijo, izobči in jih pošlje v pekel. Zato je zanjo izjemno pomembno, da začne z indoktrinacijo takoj po rojstvu otrok, čemur služi tudi krst. Kajti kdo bi se pustil indoktrinirati, ko bi odrasel oziroma dosegel polnoletnost? Če ne bi bilo krsta dojenčkov, bi katoliška cerkev ne ostala samo brez večine članov, temveč bi se tudi družbena bit in zavest bistveno spremenili. Katoliška cerkev bi postala marginalna sekta, torej to, za kar označuje mnoge druge verske skupnosti. Če bi že sedaj prešteli tiste člane cerkve, ki so vanjo vstopili po polnoletnosti, bi videli, da je teh zelo malo. Velika večina cerkvenih članov nikoli ni imela na izbiro: vstop v cerkev ali ne. Ima samo eno izbiro: izstop iz cerkve ali ne. Vsekakor je zelo težko izstopiti nekomu, ki je bil leta in leta indoktriniran s katolicizmom in sploh ni več sposoben logične in svobodne verske presoje.

Kakšna bi bila idealna družba v pogledu cerkve? To bi bila družba, kjer bi bila celotna družbena zavest prežeta s katoliško ideologijo, katoliški predpisi bi bili del državnega prava, vse v slogu recimo: »Če je zadeva zate pretežka, da bi mogel razsoditi med krvjo in krvjo, med pravico in pravico in med napadom in napadom – kakršna koli sporna zadeva pri tvojih mestnih vratih –, vstani in pojdi na kraj, ki ga izbere GOSPOD, tvoj Bog! Pojdi k levitskim duhovnikom in k sodniku, ki bo v tistih dneh; vprašaj jih in povedali ti bodo, kakšna je razsodba. Stôri po besedi, ki ti jo povedo na tistem kraju, ki ga izbere GOSPOD, in vestno izpolni vse, kakor te poučijo! Stôri po postavi, o kateri te poučijo, in po sodbi, ki ti jo izrečejo! Ne obračaj se od besede, ki ti jo povedo, ne na desno ne na levo! Človek pa, ki bi predrzno ravnal, tako da ne bi poslušal duhovnika, ki tam opravlja službo GOSPODU, tvojemu Bogu, ali sodnika, ta človek mora umreti.« (5 Mz 17,8-12)

Katoliška cerkev je iz Božje zapovedi Ne ubijaj! naredila cerkveno zapoved Ubijaj! To je postalo pravilo ravnanja v njej, zgodovina je jasen dokaz za to. Očitno želi cerkev 10 Božjih zapovedi spremeniti v svoje nasprotje, tako na primer: Imej samo enega Boga, v imej več bogov, ne kradi v kradi, ne laži v laži, ne nečistuj v zlorabljaj … Cerkvene spolne zlorabe otrok so jasen dokaz dopuščanja kršitev šeste zapovedi, saj cerkev pedofilskih klerikov ni kaznovala, temveč jih je nagradila z raznimi premestitvami, kjer so po navadi zlorabljali dalje. Cerkev se je zganila šele na pritisk javnosti in ne zaradi kršitve šeste zapovedi ali žrtev spolnih zlorab. Očitno je cerkveni ideal to, da družbena zavest obstaja iz pravil, ki so nasprotna 10 Božjim zapovedim.

Katoliška cerkev po vsej verjetnosti s »simpatijami« gleda na Iran, kjer se je zopet začelo kamenjanje storilcev nekaterih verskih prestopkov. Mnogi homoseksualci v tej državi so obsojeni na smrt, kar velja tudi za prešuštnike. V Iranu, pa tudi v nekaterih drugih družbah, zopet prihaja v veljavo šeriatsko pravo, ki za omenjena dejanja predpisuje smrt s kamenjanjem, obešanjem ali drugače. Kaj katoliška cerkev predpisuje za homoseksualce? Kot je bilo že predhodno navedeno, biblija zanje zahteva smrt.

Po mnenju Vatikana je nasilje zadnje sredstvo, s katerim si lahko človek izbojuje pravico. (Družina, 22. 5. 2005) Jezus je bil pacifist, zato ni jasno, kako je lahko cerkev zagovarjala nasilje za izbojevanje svoje pravice, pa čeprav šele kot zadnje sredstvo.

Dno obrazca

  • Share/Bookmark

Ali nadškof Turnšek zavaja ljudi?

Četrtek, November 8th, 2012

Vlado Began, www.cerkev-ne.net

Nadškof Turnšek je v pozivu k udeležbi na predsedniških volitvah 2012 dejal: „Udeležba na volitvah je državljanska in še posebej krščanska dolžnost, saj tako pokažemo, da je Slovenija naša in da državljani odločamo o njeni prihodnosti.“ (http://katoliska-cerkev.si/vabilo-k-udelezbi-na-predsedniskih-volitvah-2012) Nadškof očitno meni, da je udeležba na predsedniških volitvah obvezna! Ali je res tako? Jasno je, da temu ni tako!

Volitve v Sloveniji niso državljanska dolžnost, vsakdo sam odloča, ali bo šel na volitve. Očitno nadškof Turnšek tega ne ve, kar je zelo malo verjetno. Bolj verjetno je nasprotno: da se dela nevednega ter zavaja ljudi in jim pripisuje neko dolžnost, ki je sploh nimajo. Zakaj bi to delal? Verjetno zato, ker ima cerkveni predsedniški kandidat dr. Zver zelo nizko podporo v javnosti in s tem med katoliki in želi cerkev na ta način mobilizirati svoje člane, da gredo na volitve in seveda izvolijo njenega kandidata. Ankete v javnosti pred volitvami namreč kažejo na to, da večina katolikov ne podpira cerkvenega kandidata dr. Zvera. Da bi bil dr. Zver predsednik Slovenije, pa bi bilo za cerkev zelo zaželeno, saj bi na ta način imela še večji vpliv na državo.

Nadškof Turnšek pravi tudi, da je udeležba na volitvah tudi krščanska dolžnost, še posebej ta, poudarja. Tudi to ne drži, saj je udeležba na volitvah lahko dolžnost katolikov, nikakor pa ne kristjanov. Kristjani so namreč že izvolili svojega „predsednika“, in to je Jezus, Kristus. Njemu sledijo v besedah in dejanjih in zato ne potrebujejo še nekega zunanjega predsednika, še najmanj pa takšnega, ki bi bil katolik. Kajti znano je, kaj uči katoliška cerkev in kaj dela? Vse tisto, kar z Jezusom iz Nazareta nima nič skupnega. Gradi zunanjo državo polno bogastva in blišča z jasno hierarhično strukturo, na čelu katere je celo samoimenovani Kristusov namestnik na Zemlji – papež. In ta kaznuje in grozi z večnim peklom in večnimi mukami vsem tistim, ki mu ne sledijo. Kakšno kraljestvo gradi cerkev, je jasno povedal znani nemški zgodovinar Karlheinz Deschner. Rekel je: „Na svetu ni organizacije, ki bi bila »v antiki, vključno s srednjim in novim vekom ter posebno v 20-tem stoletju tako obremenjena z zločini, kot krščanska cerkev, prav posebno rimsko-katoliška cerkev«.“ (http://www.izstop-iz-cerkve.org/) Ali po njegovem cerkev gradi kraljestvo zločinov? Kajti cerkev je praktično od vsega začetka obremenjena z zločini, najbolj pa v sedanjem času.

Jezus je jasno rekel, da njegovo kraljestvo ni od tega sveta – seveda velja to tudi za tiste, ki mu sledijo. Papeža, kardinalov, škofov … in mnogih drugih katolikov ni med graditelji notranjega kraljestva, s krvjo in nasiljem že ves čas gradijo zunanje kraljestvo. Jezus ni razpisal nobenih volitev in podobnih stvari, ki jih podpira katoliška cerkev.

  • Share/Bookmark

Cerkev kljub zapovedi Ne ubijaj podpira trgovce s smrtjo

Ponedeljek, November 5th, 2012

Vlado Began, www.cerkev-ne.net

V svetu je veliko trgovcev s smrtjo, saj je orožarska trgovina ena najdonosnejših panog v sedanjem svetu – samo ZDA na leto za oboroževanje porabi preko 700 milijard dolarjev. Sledijo Kitajci s 140 milijardami, Rusija z 70 milijardami … Lockheed Martin, BAE Systems, Boeing, Northrop Grumman, General Dynamics je nekaj največjih proizvajalk orožja, ki se ne ponašajo samo z velikim prometom, temveč tudi velikimi dobički. Kaj bi se lahko naredilo dobrega s 700 milijardami, ki jih letno porabi ZDA za oboroževanje? Namesto, da bi s tem denarjem poskrbeli za ljudi, ga raje uporabljajo za proizvodnjo orožja, vodenje vojn, uničevanja narave in ubijanja živih bitij. Vse to podpira katoliška cerkev, ki je že ves čas povezana z vojsko in ubijanjem. Njeni kleriki so in še vedno blagoslavljajo orožje, tudi v Sloveniji. Spomnimo se samo blagoslova vojaške ladje Triglav. Poleg tega ima cerkev v vojskah svoje vojaške kurate, kar je tudi jasen znak, da podpira vojske in vojne.

V ZDA, kjer porabijo največ denarja za vojsko, je biblija skoraj v vsaki hiši. Ameriška družba je zelo indoktrinirana s cerkveno ideologijo, katere bistveni del je nasilje, vključno z vojnami. Zato niti ni čudno, da so ZDA ena najbolj nasilnih in okrutnih držav, kar dokazujejo tudi vojne, ki jih vodijo po svetu (Irak, Afganistan …), taborišče Guantanamo, brezpilotna letala, ki pobijajo ljudi, ki jih ZDA proglasi za svoje sovražnike …

Ameriški predsedniki, ki prisežejo na biblijo, se pri svojem vodenju države očitno navdihujejo v bibliji, ki vsebuje tudi pravila za vojno. V njej namreč piše: “Kadar greš v boj proti sovražnikom in zagledaš konje in bojne vozove in ljudstvo, številnejše od tebe, se jih ne boj! Kajti s teboj bo GOSPOD, tvoj Bog, ki te je pripeljal iz egiptovske dežele. Ko boste blizu boja, naj nastopi duhovnik, govori naj ljudstvu in mu reče: »Poslušaj, Izrael! Danes ste pred bojem s sovražniki. Naj vam ne upade srce; ne bojte se in ne plašite se in naj vas ne bo strah pred njimi! Kajti GOSPOD, vaš Bog, hodi z vami, da se bo bojeval za vas z vašimi sovražniki in vam dal zmago.« (…) Ko se približaš mestu, da bi ga napadel, mu najprej ponudi mir! Če ti odgovori miroljubno in se ti odpre, naj ti bo vse ljudstvo, ki se najde v njem, dolžno opravljati tlako in ti služiti. Če pa ne sklene miru s teboj, ampak se hoče bojevati, ga oblegaj! Ko ti ga GOSPOD, tvoj Bog, da v roke, pobij vse moške v njem z ostrino meča! Le ženske, otroke, živino in vse, kar je v mestu, ves plen v njem zapleni zase in uživaj plen svojih sovražnikov, ki ti ga da GOSPOD, tvoj Bog! Tako stôri z vsemi mesti, ki so zelo daleč od tebe in niso izmed mest tehle narodov! Toda v mestih teh ljudstev, ki ti jih GOSPOD, tvoj Bog, daje kot dedno posest, ne puščaj pri življenju ničesar, kar diha, temveč z zakletvijo popolnoma pokončaj Hetejce, Amoréjce, Kánaance, Perizéjce, Hivéjce in Jebusejce, kakor ti je zapovedal GOSPOD, tvoj Bog, da vas ne naučijo počenjati vseh gnusob, ki so jih počenjali svojim bogovom, da se ne pregrešite proti GOSPODU, svojemu Bogu!” (5 Mz 20,1-20) (vir: http://www.biblija.net)

Kot je razvidno iz omenjenega citata, je bila cerkev že v stari zavezi povezana z vojnami in ubijanjem ljudi. Njena pravila za vojno, kot to izhaja iz biblije, so zelo okrutna in krvava, saj je potrebno v določenem mestu, ki noče skleniti miru, pobiti vse moške, v mestih, ki naj bi jih bog dal kot dedno posest, pa se ne sme pustiti pri življenju ničesar, kar diha. Torej nobenega človeka niti nobene živali. Neverjetno krvavi ukazi. Ker je biblija, torej tudi stara zaveza, po cerkvenem nauku v celoti božja beseda, so seveda tudi biblijska pravila za vojno, božja beseda. Božjo besedo pa je potrebno v celoti izpolnjevati, saj v bibliji piše: “Vso besedo, ki vam jo zapovedujem, vestno izpolnjujte; ničesar ji ne dodajaj in ničesar ji ne odvzemaj!” (5 Mz 13,1) Pravila za vojno je torej po katoliškem nauku potrebno dobesedno izpolnjevati in ničesar dodati ali odvzeti. Ta dolžnost veže vse katolike tudi danes in to ob vsakem času in vsepovsod. ZDA kot država to izpolnjujejo.

Katoliška cerkev stoji na stališču, da je pravična vojna dovoljena. Seveda pravična vojna ne obstaja. Pravična vojna je samo drugo ime za dosego skrajno egoističnih ciljev, za dosego ciljev dobesedno preko trupel. V pravičnosti ni nobene vojne, pravičnost izključuje vsako nasilje. Vsaka vojna, pa tudi če se imenuje pravična vojna, je v nasprotju z etičnimi postulati ne ubijaj, ne kradi, ne laži …, ki so del pravičnosti. Vojna namreč pomeni ubijanje in uničevanje, kar s pravičnostjo nima nobene zveze. Ali je pravično, da npr. otroci izgubijo starše ali so pohabljeni, ostanejo brez strehe nad glavo in postanejo begunci? Ali je pravično, da ljudje izgubijo svoje premoženje ter postanejo reveži in mogoče celo berači, trgovci z orožjem, nafto, drugim mineralnim bogastvom ali čim drugim pa si manejo roke in debelijo denarnice. Ali je pravično, da se uničujejo živali in narava?

Za cerkev je pravično seveda samo to, kar je v njeno korist. Ker ima cerkev od vojn velike dobičke, materialne ali nematerialne, podpira vojne. Da se opraviči pred javnostjo in svojimi verniki, pa vse to zapakira v pravičnost. Cerkveno zapoved ubijaj zapakira v pravičnost, saj bi jo sicer hitro razkrinkali kot lažnivko. Seveda je to velika prevara, kajti Bog je jasno rekel: Ne ubijaj! Tudi ni govoril o nobeni pravični vojni. O vojni pa govori Božji nasprotnik, ki ima svoj sedež nedaleč proč. Ta tudi podpira vojaško oboroževanje in s tem krajo ljudem, ki morajo kot davkoplačevalci financirati nekaj, kar je proti njim in jih siromaši, nekatere pa ubija.

Po slovenski ustavi je človekovo življenje nedotakljivo, po cerkvenem nauku pa je dovoljeno ubijanje. Kaj sedaj velja v Sloveniji: slovenska ustava ali cerkvena biblija, saj gre za nasprotje – po katoliškem nauku pa ima prednost cerkveni nauk, če je ustava v nasprotju z evangeliji. Če katolik v Sloveniji ubije nevernika, ali ga bo doletela cerkvena kazen? Kaj pa civilna? Če bi bil civilni kazenski sodnik katolik, bi moral poiskati način, da bi obdolženega katolika oprostil, saj uboj nevernika po cerkvenem nauku ni problematičen. Kajti tudi sodnik, ki je katoliške vere, mora pri sojenju na civilnem sodišču tako ali drugače delovati v korist katoliške cerkve. Pa tudi cerkveno pravo ima prednost pred civilnim, če sta si v nasprotju – seveda po nauku cerkve, kot že navedeno.

Za konec: Iz cerkvene zgodovine izhaja, da obstaja približno 150 svetnikov, ki so bili povezani z vojsko: ali so bili vojaki, ali so zavetniki različnih skupin vojakov ali so z njo povezani drugače. Cerkev trdi, da je bil že apostol Pavel “vojaški kaplan”, saj naj bi med plovbo po morju v Rim svetoval mornarjem in vojakom. Na soški fronti je bil vojaški kaplan Roncalli, ki je kasneje postal papež Janez XXIII.

  • Share/Bookmark

Pogoji za izvrševanje verske svobode otrok na primeru vstopa v katoliško cerkev

Nedelja, November 4th, 2012

Vlado Began (odlomek iz knjige Resnica in cerkev se izključujeta!)

Več informacij o knjigi na www.began.si

Preden bi se otrok odločil za katoliški krst, bi bilo potrebno, da se mu predstavi nauk, delovanje in zgodovina katoliške cerkve, saj je, kot pravi tudi Jezus iz Nazareta, potrebno prvo učiti. Prav tako je potrebno, da se ga podrobno seznani s pravicami, predvsem pa obveznostmi in dolžnostmi, ki jih pridobi z vstopom v versko skupnost. To je pomembno zaradi tega, da otrok spozna in v celoti dojame, kaj ga v verski skupnosti čaka.

Predstavitev bi na primer obsegala:

• katoliški nauk

Katoliški nauk v glavnem temelji na bibliji. Ta vsebuje mnoga pozitivna sporočila, kot na primer Deset Božjih zapovedi in Jezusov Govor na gori, izjave nekaterih velikih prerokov, vendar pa je prežeta tudi z najhujšo nemoralo: s sovraštvom do drugače mislečih, mučenjem in z množičnimi poboji ljudi, z žrtvovanjem živali in podobno. Nauk katoliške cerkve, ki je v preteklosti pripeljal do navedenega, je še vedno veljaven, saj ga katoliška cerkev ni preklicala. Otroku bi bilo potrebno povedati, da, seveda po nauku katoliške cerkve, sovraštvo do drugače mislečih oziroma vernih odreja katoliški bog, da ta na primer zahteva poboj vseh tistih, ki storijo moralne prekrške. Tako bi mu bilo potrebno med drugim citirati tudi na primer naslednje odlomke iz biblije:

»Če kdo prešuštvuje z ženo svojega bližnjega, naj bosta oba usmrčena, prešuštnik in prešuštnica.« (3 Mz 20,10)

»Če kdo leži z moškim, kakor se leži z žensko, sta oba storila gnusobo; naj bosta usmrčena; njuna kri pade nanju.« (3 Mz 20,13)

»Človek pa, ki bi predrzno ravnal, tako da ne bi poslušal duhovnika, ki tam opravlja službo GOSPODU, tvojemu Bogu ali sodnika, ta človek mora umreti; …« (5 Mz 17,12)

»Če ima kdo trmoglavega in upornega sina, ki ne posluša ne očetovega ne materinega glasu in ju ne uboga, čeprav ga strahujeta, naj ga oče in mati primeta in peljeta k mestnim starešinam, k vratom njegovega kraja. Rečeta naj starešinam njegovega mesta: »Ta najin sin je trmoglav in uporen, ne posluša najinega glasu, požrešen je in pijanec.« Potem naj ga vsi možje njegovega mesta posujejo s kamenjem, da umre …« (5 Mz 21,18-22).

Otroku bi bilo potrebno povedati, da je torej tudi on sam v nevarnosti, če ne bo poslušal duhovnika, kot tudi, če ne bo poslušal staršev … in da lahko celo izgubi svoje življenje. Seveda bi otroku bilo potrebno pojasniti še druge dele biblije oziroma druge spise, iz katerih veje takšna ali drugačna sovražnost do ljudi, živali ali narave. Otroku bi bilo potrebno še povedati, da katoliška cerkev tolmači zapoved Ne ubijaj tako, da se ne ubija nedolžnega in pravičnega, ostale pa lahko, in da obstaja pravična vojna, ki se je bo dolžan udeležiti, če bo cerkev tako odredila, in tam, po nauku katoliške cerkve, ubijati v imenu boga. Otrokom je potrebno tudi pojasniti nauk katoliške cerkve glede živali, saj so otroci v glavnem veliki ljubitelji živali in imajo zelo izostren čut do živali. Tako bi jim bilo potrebno povedati, da je po nauku katoliške cerkve dovoljeno ubijati živali in uporabljati živali za hrano in izdelovanje obleke, dovoljeno jih je udomačiti, da človeku pomagajo pri njegovem delu in razvedrilu, in da če ostajajo v pametnih mejah, so medicinski in znanstveni poskusi na živalih nravno sprejemljivi postopki, ker prispevajo k negovanju in ohranjevanju človeških življenj. Potrebno bi jim bilo pojasniti, da so grozodejstva, ki jih ljudje povzročajo živalim v gozdovih, na množičnih farmah in v klavnicah ter v poskusnih laboratorijih, v glavnem posledica prej navedenega nauka.

Jasno pa je, da se otroku pojasni in razloži tudi deset Božjih zapovedi in Jezusov Govor na gori ter še druge pozitivne aspekte iz cerkvenih spisov.

Otroku je potrebno povedati tudi to, da po nauku katoliške cerkve s krstom postane nova stvar, božji posinovljeni otrok in da krst vtisne v njegovo dušo neizbrisno duhovno znamenje, pečat (charachter). Otroku mora biti jasno, da ima po nauku katoliške cerkve zaznamovano dušo in da tega znamenja ni mogoče več izbrisati.

• cerkvena zgodovina

Otroku bi bilo potrebno povedati, da je katoliška cerkev soodgovorna za smrt stotine milijonov ljudi in milijard živali. Tako so ljudje zaradi cerkve umirali med inkvizicijo, v križarskih vojnah, umirali so judi, pogani, Indijanci, drugoverci, tako imenovane čarovnice in drugi. Potrebno bi bilo tudi povedati, da si je cerkev v teku zgodovine nagrmadila ogromno bogastvo, mnogokrat tudi na nezakonit ali zelo sporen način. Otroku bi bilo potrebno povedati, da je cerkev ena najbogatejših ustanov na svetu, ob tem, da je na Zemlji vedno več revežev.

• pravice, obveznosti in dolžnosti, ki se pridobijo z vstopom v katoliško cerkev

Otroku je potrebno povedati, da je kot krščenec postal ud cerkve in da ne pripada več samemu sebi, temveč cerkvi. Jasno mu je potrebno tudi povedati, da se je po nauku katoliške cerkve dolžan podrejati drugim, jim služiti v občestvu Cerkve, jasno mu je potrebno tudi povedati, da mora biti cerkvenim predstojnikom poslušen in jih ubogati. Otroku mora biti na podlagi tega jasno, da je njegova svobodna volja, vsaj glede vere, z vstopom v katoliško cerkev bistveno zožena, če je ni že celo izgubil in to tako, da jo je predal katoliški cerkvi. Prav tako mora biti otroku povedano, da je dolžan pred ljudmi izpovedovati katoliško vero in se udeleževati apostolske ter misijonske dejavnosti, ter da je dolžan prizadevati si, da se bo božje oznanilo odrešenja bolj in bolj širilo med vse ljudi vseh časov po vseh krajih Zemlje. Seveda se otrokom pojasnijo tudi pravice, ki jih dobi z vstopom v katoliško cerkev.

Posebej je potrebno otroka opozoriti, da če bo želel izstopiti iz katoliške cerkve, celovit izstop po nauku te cerkve ni mogoč. Ne glede na to, da bo izstopil iz cerkve, ga bodo še vedno vezali vsi cerkveni in božji nauki, razen kanonične oblike poroke, kajti po nauku katoliške cerkve notranja zakramentalna pripadnost cerkvi zaradi neizbrisnosti krsta traja kljub izstopu še naprej. Otroku je potrebno tudi pojasniti, da z izstopom izgubi vse pravice, obvez-nosti, kot je bilo že navedeno, pa ne. Otroku je potrebno jasno razložiti, da če bo izstopil iz katoliške cerkve, to njegovega položaja glede dolžnosti ne spremeni in bo na primer še vedno dolžan braniti in širiti katoliško vero po svetu, udeleževati se pravičnih vojn, lahko bo kot znanstvenik mučil živali ali jih kot lovec pobijal v gozdovih ter z uživanjem mesa sodoprinesel k neizmernemu trpljenju živali na množičnih farmah. Ne bi se smelo pozabiti tudi na to, da se otroka opozori, da katoliška cerkev smatra izstop kot težak prestopek in da je predvidena tudi kazen za to, gre za smrtni greh, katerega posledica je večni pekel. Otroku se tudi pove, da ga bo cerkev, če bo izstopil, izobčila oziroma preklela.

Predstavitev sicer lahko opravijo starši, vendar samo, če niso katoliki. Če so katoliki, bi predstavitev opravila neka objektivna in neodvisna oseba, najboljše center za socialno delo. Katoliki namreč, glede na nauk cerkve, v kateri so, niso objektivni in bi verjetno svojemu otroku zamolčali marsikaj bistvenega in otroka tako zavedli.

Vprašanje pri vsem tem je, koliko mora biti nekdo star, da lahko to vse razume in dojame?

  • Share/Bookmark