Arhiv za September, 2012

Za kardinala Rodeta je čaščenje papeža smešno

Nedelja, September 23rd, 2012

Damjan Likar, http://www.cerkev-ne.net

Sedanji kardinal Franc Rode je v knjigi Cerkev, narodi in demokracija zapisal: »Kristjan,« sem dejal, »ne bo slavil ničesar zemeljskega, saj ve, da je Bog edini, ki je velik. Dober človek časti samo Boga, ohranja svoje dostojanstvo. Čim prične slaviti človeka in njegovo delo, se spusti do nizkotnosti in postane smešen. Koliko bedastoč, povezanih s kultom osebnosti, je že bilo storjenih v zgodovini!«

Rode je zapisal modre besede. Toda vprašanje je ali so njegove besede verodostojne. Kajti Rode je visoki predstavnik cerkve, kjer igra češčenje oz. kult osebnosti ključno vlogo. Brez nje bi cerkev propadla.

Sveti oče, namestnik Jezusa Kristusa, Petrov naslednik, glava škofovskega zbora, pastir vesoljne cerkve, naslednik apostolskih knezov, pontifex maximus, patriarh province Rim, vladar Vatikanskega mesta, sluga božjih služabnikov, nezmotljivi … Kaj je to drugega to kult papeške osebnosti?

Cerkev od svojih vernikov celo zahteva češčenje svetnikov in klerikov na vodilnih položajih.

»Za razumevanje Cerkve, za pripadnost in predanost njej v služenju in žrtvovanju vse do darovanja lastnega življenja, je potrebno, da kleriki in laiki razumejo, da je pokorščina škofu ali redovnemu predstojniku eden najlepših izrazov ljubezni do Kristusa in Cerkve.« »Kdor odklanja podrejenost papežu in občestvo z udi Cerkve, ki so mu podrejeni, dela razkol.«   (Kazniva dejanja in kazni, Sankcije v Cerkvi, Stanislav Slatinek) »Kdor posluša škofe, posluša Kristusa!« (Vera Cerkve, Anton Strle) Kan. 212 v Zakoniku cerkvenega prava pa predpisuje: »V zavesti svoje odgovornosti so verniki dolžni skazovati krščansko pokorščino temu, kar posvečeni pastirji, ki predstavljajo Kristusa, kot učitelji vere razlagajo ali kot voditelji Cerkve določajo.« Da gre pri papežu za kult osebnosti, je razvidno tudi iz zapisa v cerkvenem zakoniku: »Prvega sedeža«, to je papeža, ne more nihče soditi.«

Na spletni strani župnije Križe piše: »Češčenje svetnikov je takoj za Marijinim češčenjem. Svetniki so ljudje, v katerih se je odrešenje na popoln način uresničilo. Bog želi, da jih častimo, ker prek njih slavimo njega samega.«

Tudi, če ne bi bilo teh zapisov, lahko že v praksi vidimo kako mnogi verniki padejo v pravo evforijo, trans ali celo histerijo, ko imajo priložnost v živo videti papeža. Kult papeške osebnosti so v katoliški cerkvi izklesali do popolnosti. Zakaj so to storili? Cerkev je duhovno revna in njen nauk ter praksa sta močno v nasprotju z Bogom in Kristusom. Kot nadomestek za to duhovno revščino je cerkev vernikom prodala kult papeške osebnosti in jih s tem vezala na svojo institucijo. Se verniki tega zavedajo?

Zgornjo Rodetovo misel bi lahko samo dopolnili: »Koliko bedastoč, povezanih s kultom osebnosti, je že bilo storjenih v zgodovini katoliške cerkve!«

  • Share/Bookmark

Molk katoliške cerkve ob pomoru Božjih bitij

Sobota, September 22nd, 2012

Vlado Began, http://www.cerkev-ne.net

V letih 1995-2011 je bilo v Sloveniji umorjenih s strani lovcev več kot 1000 medvedov in v približno istem času še 85 volkov. Tudi v obdobju 1.10.2012-30.9.2013 država planira velik odstrel medved in volkov in sicer 80 medvedov in 10 volkov. Gre za pravi pomor nedolžnih živali, ki traja iz leta v leto in povzroča neizmerno trpljenje teh bitij. Tečejo pravi potoki krvi ubitih nedolžnih živali.

Del katoliškega nauka so visoke moralno-etične vrednote glede bitij, ki jih je ustvaril Bog. Tako lahko v cerkvenem katekizmu beremo, da so živali od Boga ustvarjena bitja, da jih Bog obdaja s skrbjo svoje previdnosti, da ga živali že s svojim preprostim obstojem hvalijo in slavijo ter da jim mi ljudje dolgujemo dobrohotnost. To so izjemna etična načela, ki so popolnoma v skladu z eno izmed najpomembnejših Božjih zapovedi, to je Ne ubijaj. Tudi besede preroka Izaije, po njem pa je govoril Bog, da kdor ubije vola, je, kakor da bi ubil človeka, so jasne. Uboj živali je izenačen z ubojem ljudi. Iz omenjen Božje zapovedi izhaja, da imajo tudi živali pravico do življenja.

Bog je torej ustvaril tudi živali in Bog le-te obdaja s svojo previdnostjo. Medvedi in volkovi spadajo med živali. Bog je ustvaril torej tudi medvede in volkove. Glede na zapoved Ne ubijaj, po katoliškem nauku, ki je citiran zgoraj, pa teh živali, kot seveda tudi drugih, naj ne bi ubijali. Medvedi in volkovi s svojim obstojem hvalijo Boga in slavijo. Bog medvede in volkove obdaja s skrbjo svoje previdnosti. Ljudje, tako tudi katoliki, dolgujemo živalim dobrohotnost.

Čeprav se medvedi in volkovi naj ne bi ubijali, pa resorni minister, ki je po vsej verjetnosti katolik, planira pomor 80 medvedov in 10 volkov. Kaj na to pravi cerkev? Kaj je rekla cerkev v zvezi s pomori medvedov in volkov v prejšnjih letih? Je sploh kaj rekla? Ali ves čas molči? Zakaj molči, če so medvedi in volkovi od Boga ustvarjena bitja? Zakaj molči, ko njeni člani, torej katoliki, ki morajo izpolnjevati zapoved Ne ubijaj, na veliko morijo od Boga ustvarjena bitja? Zakaj molči, ko njeni člani morijo bitja, ki jih Bog obdaja s skrbjo svoje previdnosti? Zakaj molči, ko njeni člani, ki morajo izpolnjevati zapoved Ne ubijaj, morijo bitja, ki že s svojim preprostim obstojem hvalijo in slavijo Boga? Zakaj molči, ko njeni člani morijo bitja, ki jim mi ljudje po cerkvenem nauku dolgujemo dobrohotnost? Zakaj molči, ko so lovci, večina je vsaj statistično katolikov, pomorili več kot 1.000 medvedov in slabih 100 volkov? Zakaj molči, ko lovci pobijejo vsako leto v Sloveniiji več kot 100.000 nedolžnih živali? Zakaj molči, ko pod noži njenih članov padajo milijoni in milijoni živali v klavnicah? V Sloveniji namreč vsako leto pomorijo v klavnicah okoli 30 milijonov živali (po svetu pa več kot 50 milijard). Ali tudi v nebesih tudi pobijajo medvede in volkove ter druge živali?

Poboj medvedov in volkov je dejanje, ki je proti zgoraj opisanemu nauku katoliške cerkve. Zato je katoliška cerkev dolžna storiti vse, da se zaščitijo bitja, ki jih je ustvaril Bog in ki so v polju njegove previdnosti, kar seveda velja tudi za na smrt obsojene medvede in volkove. Kljub temu pa cerkev molči! Ni slišati njenega glasu, ki bi nasprotoval tej moriji živali. Seveda ima ta molk svoj vzrok.

Kaj bi bil vzrok? Ali molči zato, ker je pomor živali v njeno korist? Kajti cerkvi se gre samo za koristi. Vse drugo je zanjo nepomembno. Tudi Bog. Ali so v njeno korist potoki krvi, ki tečejo in očitno še bodo tekli v gozdovih? Kakšno korist bi lahko cerkev imela od pomora medvedov in volkov? Odgovor na to se skriva v vprašanju, koga zastopa cerkev? Če zastopa nasprotnika Boga, ki deluje proti Božji zapovedi Ne ubijaj!, torej je njegov moto ubijanje živih bitij in drugo uničevanje, potem je odgovor jasen. Gre za njeno nalogo. Cerkveni interes je izvrševanje naloge, ki se glasi: ubijaj, ubijaj in ubijaj – tudi živali. Če jih ne ubija sama, tako ali drugače podpira ubijanje živali, ki ga izvajajo drugi. Podpira lov, kar počne od vsega začetka, podpiraj klavnice, kar počne že od vsega začetka …

Če bi cerkev zastopala Boga, bi se takoj uprla nameri države, da pobije 80 medvedov in 10 volkov. Uprla bi se tudi prejšnjim pomorom medvedov in volkov. Uprla bi se tudi pomorom živali v klavnicah, gozdovih in na poljih. Uprla bi se grozovitim pomorom v poskusih na živalih, uprla bi se drugim pomorom in mučenju živali. Vendar cerkev molči! Ker pač ne zastopa tistega, ki pravi: Ne ubijaj!

  • Share/Bookmark

Katoliška cerkev in milijarde v davčnih oazah

Sreda, September 19th, 2012

Vlado Began, http://www.cerkev-ne.net

Konec leta 2010 so imeli bogataši po svetu v davčnih oazah od okoli 17 tisoč milijard do dobrih 25 tisoč milijard evrov denarja, brez vštetih luksuznih nepremičnin in drugih dobrin. To je ocena ekonomista J. Henrya, ki tudi pravi, da je to neobdavčeno bogastvo primerljivo s skupno vrednostjo ameriškega in japonskega gospodarstva. “Izgubljeni prihodki zaradi neplačanih davkov so po naših ocenah ogromni. Tako veliki so, da bi lahko občutno spremenili finančno stanje celih držav,” opozarja Henry, ki je vrednost denarja, skritega v davčnih oazah, izračunal s pomočjo podatkov Banke za mednarodne poravnave (BIS), Mednarodnega denarnega sklada (IMF), Svetovne banke in posameznih vlad. (http://www.zurnal24.si/v-davcnih-oazah-skritih-na-tisoce-milijard-evrov-clanek-162964)

Utaji davkov se je očitno pridružil tudi Vatikan, saj je znani davčni raj na Kajmanskem otočju izvzel iz škofije Kingston na Jamajki in tam ustanovil novo škofijo ter jo podredil neposredno svetemu sedežu, njeno vodenje pa zaupal nekemu kardinalu, članu kolegija Inštituta za verska dela (IOR), ki je sicer vatikanska banka, skrita pod plašček religioznosti.

Zakaj je Vatikan to storil? Zakaj je ustanovil posebno škofijo za Kajmansko otočje? In zakaj jo je neposredno povezal s svetim sedežem oz. svojim Inštitutom za verska dela?

Sprva nekaj besed o vatikanski banki.

V vatikanski banki, ki je sredi Rima v bližini apostolske palače in ima podoben status kot banka offshore, ima račune, teh naj bi bilo 44.000, v glavnem premožna klientela. Dobiček te banke, v kateri je za okoli 5 milijard evrov depozitov (to so javnosti znani podatki, kolikšna je resnična vrednost depozitov, pa ni znano), je namenjen neposredno papežu. Banka ima tudi dobro tono in pol zlatih palic. Na uradni spletni strani svetega sedeža IOR ni omenjena.

Vatikanska banka nima zunaj nobenega napisa, znotraj pa je samo eno okence, en bankomat in velika sobana z računalniki. Pred njo stoji švicarska garda. V njej je najmanj 5 milijard evrov depozitov, kot že navedeno, banka pa nudi svojim komitentom, med katerimi so tudi takšni, ki so imeli težave z zakoni, zelo visoke donose. Večji del pologov in dvigov se opravi v gotovini ali zlatu, s čimer se zabrišejo sledi. V IOR je bil vložen tudi mafijski denar družine Corleone, banka je tej družini jamčila tajnost in vložen denar. To ni bil edini mafijski denar v tej banki. „Ko je prišel papež Janez Pavel II. na Sicilijo in izobčil mafijce, so bili mafijski šefi užaljeni, predvsem zato, ker so nosili svoj denar v Vatikan,“ je dejal mafijski skesanec Mannoia. (Gianluigi Nuzzi: Vatikan) Guverner italijanske centralne banke Fazio je na sestankih vodstva banke mnogokrat navajal papeške enciklike, imel je tudi močno vatikansko podporo. (Curzio Maltese: Nabirka) Cerkvena ideologija v samem jedru bančništva! IOR je bila v preteklosti vpletena v nekaj velikih škandalov. Sicer pa cerkev sedaj poseduje celo vrsto vplivnih bank v Italiji in drugod, samo v Nemčiji jih ima pet. Zanimivost: katoliška cerkev je ob koncu 60-tih prejšnjega stoletja obvladovala 2-5 (italijanskega) delniškega trga.

Rafael Rodriguez Guillen, nekdanji katoliški monsinjor in vatikanski zgodovinar in avtor knjige Finance Vatikana: “Če pogledate na bančni račun, posestva, razkošna potovanja in razkošni življenjski stil teh nesramno bogatih politikov s trgovsko žilico in dvoličnostjo, ki trdijo, da predstavljajo Kristusovo cerkev na zemlji, toda v resnici delujejo proti Kristusu, kajti svojo čredo so zapeljali s sholastično filozofijo, boste ugotovili, da so nam oprali možgane, da so nam svoje laži predstavili kot resnico in nas prepričali, da je črno v bistvu belo,” je eden izmed odlomkov knjige, ki meče na Vatikan povsem novo, črno luč. In še: “Ko smo poskušali izvedeti resnico o financah Vatikana, so nam z vso predrznostjo in posmehom odgovorili, da ima na to vprašanje ustrezen odgovor samo božji sveti duh in da je papež edini pristni bankir Boga,” opisuje Rodriguez in doda, da v zgodovinskih arhivih glede vatikanskih financ, ki jih je zgodovinar pridobil od prestižne angleške revije The Economist, piše, da je Vatikan leta 1965 investiral za 3,9 milijarde dolarjev delnic v podjetja, kot so Casino de Montecarlo, Berretta de armaments in Rothschild Bank.2

Kardinal Vagnozzi je glede vatikanskih financ dejal: »Samo s skupnimi močmi vseh treh varnostnih služb KGB, C.I.A. in Interpola bi morda lahko dobili vsaj približen podatek o celotnem bogastvu Vatikana in kje vse se nahaja.« (http://www.facebook.com/notes/damjan-likar/vatikanska-jezuitska-globalna-zarota/283094315075721)

Iz opisanega je jasno, zakaj je cerkev ustanovila posebno škofijo na Kajmanskih otokih. Sprega davčne oaze in Inštituta za verska oz. nabožna dela garantira zaupnost in s tem uspešno skrivanje denarja in ostalih dragocenosti pred davčnimi organi. Zaupnost kot božja skrivnost!? Papež kot garant zlorab, davčnih utaj, kraj …?

Katoliška cerkev je svetovno znana po kršitvi Božje zapovedi Ne kradi! Seveda ne samo po kršitvi te zapovedi, temveč tudi po drugih. Krade revnim in daje bogatim!? Ali je tudi to funkcija posebne škofije na Kajmanskih otokih, škofije, ki obsega davčno oazo.

Koliko denarja od 25.000 milijard evrov, skritih v davčnih oazah odpade na cerkveno davčno oazo na Kajmanskih otokih? Ali na Inštitut za nabožna dela, ki ima svoj sedež v Rimu oz. Vatikanu? Kaj cerkev s tem denarjem financira? Vojno v Afganistanu? Rušenje komunističnega sistema na Kitajskem, kot je to delala v času hladne vojne na Poljskem in v Sovjetski zvezi? Mogoče tudi v Vietnamu … Ali pa rušenje moderne demokratične, laične države!

  • Share/Bookmark

Pomisleki v zvezi s testom očetovstva v Ljubljani so utemeljeni

Ponedeljek, September 17th, 2012

Vlado Began, http://www.cerkev-ne.net

»Kot kristjan, katoličan verjamem, da je nekaj višjega. Kako se imenuje, kaj je … tu nikoli ne pridemo do konca,« je v Večerovi prilogi v Soboto (1.9.2012) izjavil prof. dr. Jože Balažic, predstojnik Inštituta za sodno medicino pri Medicinski fakulteti v Ljubljani, tudi vodja inštitutovega laboratorija za forenzično hemogenetiko (teste DNK).

V javnosti se je pojavila domneva, da naj bi kardinal Rode imel sina. Duhovnik Franc kardinal Rode je očetovstvo zanikal, ni pa zanikal zveze z materjo domnevnega sina. Pripravljen je na test ugotavljanja očetovstva, ne glede kje in kdaj. Dogovorjeno je bilo, da se test opravi v Münchnu. Sprva je bil v igri tudi že omenjeni inštitut za forenzično hemogenetiko pri Medicinski fakulteti v Ljubljani, vendar domnevni Rodetov sin ni bil za to, da se test opravi v Ljubljani. Zakaj ni bil za Ljubljano? V javnosti so se pojavile različne govorite o tem, zakaj Peter S. ni bil za Ljubljano. Nekateri so povezovali to z nasprotovanjem dr. Balažica nekaterim rešitvam v na referendumu zavrnjenem družinskem zakoniku, drugi pa s tem, da je dr. Balažič katoličan. In ravno to zadnje je pri vsej stvari zelo pomembno.

Kot že navedeno, je dr. Balažič sam izjavil, da je katoličan. To pa pomeni, da je po cerkvenem nauku dolžan slediti svojim kleriškim predpostavljenim, saj v katoliškem katekizmu piše: “Ko je krščenec postal ud Cerkve, ne pripada več sam sebi, temveč tistemu, ki je umrl in vstal za nas. Od tedaj naprej je poklican k temu, da se podreja drugim, da jim služi v občestvu Cerkve, da je cerkvenim predstojnikom poslušen ter jih uboga in da jih upošteva s spoštovanjem in ljubeznijo.” Torej, dr. Balažic mora kot katolik upoštevati vse, kar mu rečejo cerkveni predstojniki oz. jih ubogati. Če dobi ukaz od duhovnika ali kakšnega višjega klerika, da morajo testi DNK pokazati, da Rode ni oče Petra S., pač morajo testi tako pokazati, ne glede na to, kakšno stanje je v resnici. Kajti dr. Balažič že dolgo ne pripada več sam sebi, temveč cerkvi, ki ji mora vsepovsod in vedno služiti ter širiti in braniti katoliško vero. Tudi pri ugotavljanja očetovstva visokega cerkvenega dostojanstvenika!

Seveda pa je druga stvar, ali bi dr. Balažič v konkretnem primeru dejansko upošteval cerkveni ukaz glede očetovstva. Vendar pa to niti ni bistveno, bistveno je, da mora po cerkvenem nauku to narediti. Seveda to velja tudi za kakšno drugo osebo, ki bi bila na mestu dr. Balažica in bi bila katolik.

Jasno je, da enako velja tudi za ugotavljanje Rodetovega očetovstva kje drugje: če to dela katolik in če pride cerkveni ukaz, kakšen mora biti rezultat, mora takšen rezultat tudi biti. In če ni pričakovanega rezultata: kršitelj cerkvenega ukaza je lahko kaznovan, mogoče tudi z izobčenjem. Katoliška cerkev ne pozna milosti: kdor se ji upre, ga doletijo sankcije.

Zato so pomisleki glede dr. Balažica, ki so se pojavili v javnosti v zvezi z njegovim verskim statusom, utemeljeni. Seveda bi bili enaki pomisleki, če bi bil na mestu vodje omenjenega inštituta kakšen drug katolik, kajti ti morajo ščititi svojo cerkev in njene klerike. Tudi v primeru duhovnika Rodeta – obraniti mora njegovo čast, tudi če sam zaradi tega “umre” - ne glede na resnico. Ta je v katoliški cerkvi samo sredstvo za doseganje njenih ciljev in zadovoljevanje cerkvenih interesov. Resnica in cerkev se izključujeta!

  • Share/Bookmark

Katoliška cerkev izdala otroke in Jezusa iz Nazareta

Četrtek, September 13th, 2012

Vlado Began (odlomek iz knjige Resnica in cerkev se izključujeta!)

Več informacij o knjigi na www.began.si

Po nauku cerkve morajo starši v prvih tednih po rojstvu otroka le-tega krstiti.[1] Krst je lahko tudi začetek verske vzgoje oziroma se s krstom vstopi v cerkev, s krstom pa se tudi pridobi status vernika. Po tem nauku pride otrok v pekel, če umre kot nekrščen. Katoliška cerkev vrši neke vrste psihični pritisk nad starši, ko jim sugerira, da se otrok znajde v peklu, če umre nekrščen. Kateri starši bi tvegali, da njihov otrok ne pride k Bogu oziroma, da se znajde v peklu, večno ločen od Boga in živeč v peklenskih mukah. Zato večina katoliških staršev da svojega otroka krsti še kot dojenčka.

Katoliška cerkev zahteva od staršev, da so njihovi otroci krščeni v prvih tednih po rojstvu, po drugi strani pa uči, da je Jezus rekel, da je potrebno prvo učiti in nato krstiti (Mt 28,19) in da ni dovoljeno nikogar siliti, da bi se proti svoji volji oklenil katoliške vere.[2]

Oboje skupaj logično pomeni, da je potrebno, da se o krstu in o nauku cerkve otroke sprva pouči in šele nato se jih krsti, seveda, če se otroci s tem strinjajo. Po katoliškem nauku sta torej dva pogoja za krst otrok: predhodno poučevanje in soglasje samih otrok. Ker katoliška cerkev tega sama ne izpolnjuje, krsta otrok ne bi smelo biti. To pomeni, da je krst dojenčkov kot tudi ostalih otrok, ki niso dali soglasja in niso bili predhodno poučeni, kršitev samega cerkvenega nauka. Katoliška cerkev očitno deluje v direktnem nasprotju z Jezusovim naukom, saj je ta rekel, kot že navedeno, da je potrebno prvo učiti in šele na to krstiti. Katoliška cerkev tako pri krstih dojenčkov oziroma otrok ne krši samo slovenske ustave, temveč celo lasten nauk oziroma nauk, ki ga je posredoval njen ustanovitelj, tako ta cerkev namreč trdi, Jezus Kristus. Ali ni cerkev zelo neverodostojna, če krši celo lasten nauk?

Iz mnogih virov je jasno, da je Bog dal človeštvu zapovedi, na primer deset Božjih zapovedi. To niso ukazi ali prepovedi, temveč predlogi za ravnanje. Ne ubijaj! je predlog, da človek ne ubija. Vsakdo lahko to zapoved izpolnjuje ali ne. To je izraz svobodne volje, ki jo je Bog dal človeštvu. Zato je tudi del svobodne volje, da se nekdo odloči za Boga. Ali pa proti njemu.

Če bi rekli teološko, krst otroku odvzame svobodno odločitev glede Boga. Otrok se ni svobodno odločil za Boga, temveč je bil prisiljen, da veruje v boga, ki so mu ga izbrali starši, mnogokrat pod strahovlado katoliške cerkve. Vera v boga ni bila njegova lastna, temveč od drugih. Takšna vera pa po navadi nima uspeha. Ni čud-no, da vedno več ljudi izstopa iz cerkve, ni čudno, da so cerkve vedno bolj prazne, ni čudno, da se podpora cerkvi manjša. Postavilo se je tudi vprašanje, ali ni prav prisilni krst sredstvo, s katerim se želi ljudem preprečiti, da bi se s polno odgovornostjo, zavedajoče se vseh posledic, in seveda svobodno, odločili za Boga.

Obred krsta je poln magijskih primesi in kot magijska šega izvira iz poganstva. Že v poganskih časih so imeli naslednja krstna opravila: potapljanje v vodo, polivanje z vodo, mazanje s slino, izgon hudiča, zraven pa so bile sveče, krstni botri, krst v sili, krst otrok … Katoliška cerkev je mnogo tega, kar je bilo v poganstvu običajno, prevzela in je to sedaj del njenih ceremonij.[3] Katoliška cerkev je že v 3. stoletju trdila, tako znani zgodovinar Karlheinz Deschner, da je prvi otrokov krik, ko pride na svet, klic po krstu.

Kaj ima Jezus iz Nazareta skupnega s poganskim ceremonialom krsta dojenčkov, ni znano! Znano pa je, da Jezus ni krstil dojenčkov ali otrok.

Starše, ki so odklonili krst dojenčka oziroma otroka niso dali krstiti takoj po rojstvu, je katoliška cerkev še v času reformacije preganjala in jih usmrtila kot tako imenovane »prekrščevalce«. Podobno je počela evangeličanska cerkev. Kje je cerkev našla podlago za ta pregon? V odloku o izvirnem grehu Tridentskega cerkvenega zbora iz leta 1546, iz katerega izhaja, da kdor zanika, da je potrebno novorojene otroke krstiti, se izobči.[4] Ker to izobčenje še vedno velja, so še sedaj v veliki nevarnosti tisti, ki zanikajo krst dojenčkov.

Kaj je mogoče reči o nauku, ki terja smrt tistih, ki želijo dobro svojemu otroku?

Katoliška cerkev pri krstu dojenčkov izpostavlja samo navidezno dobro, zamolči pa vse tisto, kar ji ni v korist. Cerkev pravi, da bi starši otroku odvzeli neprecenljivo milost, ki je v tem, da postane božji otrok, če ga ne bi krstili kmalu po rojstvu.[5] Starši, ki sledijo Jezusu iz Nazareta in otroka ne krstijo, po mnenju cerkve onemogočajo otroku, da bi postal božji otrok. S tem cerkev moralno in psihično pritiska na starše, saj jim sugerira, da lahko njihov nekrščen otrok pristane v večnem peklu. To pa ni grožnja samo glede otroka, temveč tudi grožnja za same starše. Takšne zastraševalne metode močno delujejo v podzavesti mnogih staršev. Zato mnogi starši mislijo takole: Če krst otroku ne koristi, mu pa ne more škodovati. Boljše je, da ga damo krstiti, kajti mogoče pa ima cerkev prav. Takšno razmišljanje je lahko sad strahu pred cerkvijo. Kot je sedaj vidno, lahko krst otroku škoduje. Mnogo krščencev je bilo spolno zlorabljenih v cerkvi. Mogoče je duhovnik otroka, ki ga je sprva krstil, pozneje tudi spolno zlorabil. Če ne bi bilo staršev strah, mogoče njihov otrok ne bi bil spolno ali kako drugače zlorabljen v cerkvi. Strah pred cerkvijo daje cerkvi moč nad mnogimi.

Oče Valentin, moldavski duhovnik, je obtožen, da je pri krstu ubil dojenčka, saj mu ni pokril ust, ko ga je potopil v vodo. Priče pravijo, da je bilo očitno, da otroku pri krstu ni bilo dobro.[6] Ali je potreben komentar?


[1] Zakonik cerkvenega prava, prav tam, kan. 867, str 371.

[2] Zakonik cerkvenega prava, prav tam, kan. 748, str. 327.

[3] Kdo sedi na Petrovem stolu?, 2. del, Univerzalno življenje, 2007, str. 29-33.

[4] Strle, prav tam, št. 356.

[5] Katekizem katoliške Cerkve, prav tam, št. 1250, št. 338.

[6] http://www.jutarnji.hr/moldavija—iskusni–svecenik-utopio-dijete-za-krstenja-u-svetoj-vodi-/850149.

  • Share/Bookmark

Kaj imata skupnega 11. september 2001 in katoliška cerkev?

Torek, September 11th, 2012

Damjan Likar, http://www.cerkev-ne.net/

Vsako leto 11. septembra svet obuja spomine na tragične dogodke iz leta 2001 v New Yorku. Na internetu obstaja več kot deset zelo verodostojnih dokumentarnih filmov, v katerih avtorji predstavljajo drugačen pogled na 11. september 2001. Uradno razlago ameriške vlade, da so WTC dvojčka napadli teroristi in da sta se zrušila zaradi požara, najbolj omaja in razrahlja film AE911Truth Experts Speak Out (11. september, eksplozivni dokazi strokovnjakov). V njem so spregovorili številni ameriški in tuji arhitekti, inženirji in drugi znanstveniki, ki vsi po vrsti trdijo, da je šlo za načrtovano rušenje obeh dvojčkov ter stavbe WTC 7. Film je premierno izšel ob deseti obletnici tega tragičnega dogodka. Sicer pa je peticijo za novo preiskavo dogodkov 11. septembra 2001 podpisalo že več kot 1600 arhitektov in 1400 ostalih znanstvenikov. V filmu so spregovorili tudi nekateri ameriški psihologi in psihiatri, ki so razložili zakaj mnogo Američanov ne more sprejeti resnice o tem dogodku ter očitnih laži tedanje Busheve administracije. Pravijo, da ima večina Američanov prepričanje, da jih njihova vlada ščiti, da jim daje občutek varnosti, da so druge države zlobne in da je Amerika dežela svobode, demokracije in pravičnosti. Vse to namreč Američani stalno poslušajo od svojih politikov preko množičnih medijev. Zato je sedaj ogroženo njihovo temeljno prepričanje o svoji vladi. In kaj večina naredi? Rajši zanikajo resnico in živijo v iluziji, ker bi bilo preveč boleče in strašljivo, če bi spoznali, da so njihova globoka prepričanja napačna.

Ameriški prebivalci so žrtve propagande svojih politikov, ki delujejo po principu »večja kot je laž, bolj ji ljudje verjamejo«. Enak princip že dva tisoč let uporablja katoliška cerkev, ko vneto razlaga vernikov, da je Jezus ustanovil cerkev. To laž so podtaknili celo v biblijo (v njej je najmanj 3500 potvorb), kjer piše, da naj bi Kristus rekel Petru: »Ti si Peter Skala in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala.« Izvorni teksti govorijo povsem drugače od zgoraj navedenega. Izvorni teksti govorijo o tem, da je Oče nebeški rekel Kristusu: „Ti si skala in vrata peklenska je ne bodo obvladala“, ne pa da je Jezus to rekel Petru. Ta skala je božji duh, ki je znotraj vsake duše in človeka. In če gradimo na tej skali življenja, potem nam bo v življenju šlo dobro. Tudi, če ne bi poznali izvornih tekstov, si je nemogoče predstavljati, da bi Jezus svoje nasledstvo dal v roke svojim morilcem – duhovniški kasti.

Mnogi verniki imajo tako globoko zasajeno zmotno prepričanje, da naj bi Jezus ustanovil cerkev, da enostavno ne zmorejo pogledati na realnost te institucije. In katoliška cerkev to s pridom izkorišča. Že dva tisoč let ubija, krade, laže, ponareja, se spreneveda, posiljuje, grozi, ustrahuje, zasužnuje, manipulira, tlači, vohuni, spletkari, pleni, tiranizira… pa ji ljudje še vedno sledijo, ker imajo prepričanje, da je Jezus ustanovil cerkev, zato naj bi bila to božja ustanova. Čeprav številni verniki poznajo izjavo zgodovinarja Karlheinz Deschnerja, ki pravi, da na svetu ni organizacije, ki bi bila »v antiki, vključno s srednjim in novim vekom ter posebno v 20-tem stoletju tako obremenjena z zločini, kot krščanska cerkev, prav posebno rimsko-katoliška cerkev« (Kdo sedi na Petrovem stolu, 3. del, izdajatelj Univerzalno življenje), cerkvi še vedno sledijo, ker imajo prepričanje, da je Jezus ustanovil cerkev.

Včasih je dobro pretehtati, preveriti svoja prepričanja in ugotoviti ali nam res pomagajo v življenju ali pa nas zgolj ovirajo pri našem osebnem napredku.

Za zaključek se vrnimo na 11. september 2001. Od kod so storilci črpali navdih za zločin? Ideološko podlago za večino zločinov v zadnjih dva tisoč letih je ustvarila katoliška cerkev s svojo biblijo, katero knjigo bi lahko poimenovali tudi priročnik za ubijanje. Verjetno je tudi to eden od glavnih razlogov, da se tako dobro prodaja, ker je v njej toliko nasilja. Berejo jo tudi vodilni ameriški politiki… Vsak novi predsednik Združenih Držav Amerike pred pričetkom predsedniške funkcije celo priseže na biblijo. Z drugimi besedami to pomeni, da priseže tudi na to, da bo izvajal zločine, ki jih biblija priporoča. Zelo preprosto.

  • Share/Bookmark

Po nauku cerkve si vsak katoličan, ki kritizira komunizem, koplje obsodbo

Sreda, September 5th, 2012

Damjan Likar, http://www.cerkev-ne.net

V Sloveniji že več vrsto let poteka ideološki boj med katoličani in zagovorniki komunizma. Ta boj se vsako leto na dan 23. avgusta, ki je posvečen spominu žrtev vseh totalitarnih režimov, še bolj razvname.

Kakšen je uradni cerkveni nauk do vseh oblasti, torej tudi do vseh totalitarnih režimov? V bibliji, za katero katoliška cerkev pravi, da je v celoti dana od Boga in za katero je cerkev v svojem katekizmu zapisala, da je za člane cerkve obvezujoča vsaka njena beseda, piše: »Vsak naj se podreja oblastem, ki so nad njim. Ni je namreč oblasti, ki ne bi bila od Boga. In te, ki so, so postavljene od Boga. Kdor se torej upira oblasti, se upira Božjemu redu. Tisti, ki se upirajo, pa si bodo nakopali obsodbo.« (Pismo Rimljanom 13)

Po katoliškem nauku je torej zadeva zelo jasna: fašizem, nacizem, komunizem so dani od boga. In to morajo vsi katoliki obvezno sprejeti ter spoštovati ter se temu ne smejo upirati. Če se upirajo oz. kritizirajo te totalitarne režime, si bodo nakopali obsodbo, kot piše v bibliji. Ta obsodba je po katoliškem nauku tudi zelo jasna: kdor ne sprejme v celoti biblije, za katero cerkev pravi, da je v celoti božja beseda, ta je za večno preklet in bo poslan v pekel, kjer bo doživljal peklenske muke za vse večne čase.

Vsi katoliki, ki denimo kritizirajo komunizem ali sedanjo oblast, so torej s strani svoje cerkve za večno prekleti. Med njimi so tudi številni duhovniki, npr. profesor na Teološki fakulteti dr. Drago Ocvirk, ki je izjavil: „Sedaj bo prav tako potreben narodnoosvobodilni upor proti tej oblastni eliti, ki se je ohranila iz komunističnih časov in izžema slovensko ljudstvo, gospodarsko, idejno, vrednostno, moralno in etično.“ (radio Ognjišče, 21.12.2010)

Cerkev je za večno preklela celo papeža Pija XI., ki je v okrožnici Divini Redemptoris javno obsodil komunizem. Z drugimi besedami je javno obsodil svojega biblijskega boga, ki pravi, da je vsaka oblast dana od boga. Vozovnico za cerkveni pekel si je po tem katoliškem nauku prislužil tudi nekdanji ljubljanski škof Gregorij Rožman, ki je bil prav tako oster nasprotnik komunizma.

Je res vsaka oblast dana od boga, kot piše v bibliji in naj bi to celo bila božja beseda? Resnica je ravno nasprotna: nobena oblast ni dana od pravega Boga ljubezni, ki si ne želi, da peščica vladajočih izkorišča množico. To ni božja volja, to je volja nasprotnika Boga, satana. Zato ni naključje, da je bil ravno ta verz iz biblije, torej pokornost oblastem, najbolj priljubljen Hitlerjev citat . Poleg tega: “Adolf Hitler se je hvalil, da je njegovo najmočnejšo domače orodje, ki ga uporabljajo nacisti, da kontrolirajo ljudi – servilna duhovščina. ” (dokumentarni film Padec republike, režiser Alex Jones).

Komunizem je bil seveda zlo. Kaj lahko storijo katoliki, ki želijo kritizirati komunizem, toda ne želijo pa zaradi tega iti v večni pekel, ker s tem kršijo cerkveni nauk? Preprosto, naj se izpišejo iz cerkve. Tako bodo dosegli dvojno zmago. Kot prvo, izpisali se bodo iz največjega totalitarnega sistema vseh časov, to je katoliške cerkve. Kot drugo pa bodo lahko svobodno izražali svoje mnenje oz. nestrinjanje, lahko bodo razmišljali s svojo glavo, kajti sedaj jim to cerkveni nauk, v katerega morajo v celoti obvezno verjeti ter ga izpolnjevati, to ne dopušča.

  • Share/Bookmark

Katoliška cerkev: naš interes je javni interes!?

Ponedeljek, September 3rd, 2012

Vlado Began, http://www.cerkev-ne.net

V Sobotni prilogi časopisa Delo (1.9.2012) je bilo v rubriki Prejeli smo objavljeno pismo dr. Petra Laha, komunikologa iz Ljubljane, z naslovom Kardinal in javni interes. V njem je dr. Lah pisanje časnika Dela o domnevnem sinu kardinala Rodeta označil kot senzacionalistično, neresno novinarstvo. Piše tudi, da so se začeli mediji, ki so veljali za resne, ravnati po tabloidih in da tak rumen članek ne sodi na prvo stran resnega časopisa. To je po njegovem v nasprotju z javnim interesom državljanov Slovenije.

Dr. Lah je, kot je to razvidno iz spleta, duhovnik katoliške cerkve, kar seveda daje njegovim besedam drugačen pomen, kot če to ne bi bil. Jasno je, da je naslovnica enega najbolj branih slovenskih medijev, na kateri je za katoliško cerkev zelo neprijetna novica, v javnosti zelo odmevna in cerkev postavlja v luč, ki se je ne želi. Domnevno očetovstvo kardinala Rodeta, bivšega člana vatikanske vlade, klerika, ki se je zaobljubil celibatu, katoliško cerkev razjeda in ji v javnosti zmanjšuje še tisto malo ugleda, ki ga ima. Če ga sploh še ima kaj! Če se o tem govori, je eno, drugo pa je, če je to naslovnici Dela. Katoliška cerkev dela vse, da se novice kot je domnevno Rodetovo očetovstvo spravijo iz medijev oz. vanje sploh ne zaidejo, če pa ji to ne uspe, pa se trudi, da se pojavijo nekje v notranjosti, kjer se zadržuje malo bralcev. Pri tem seveda pridejo prav tudi grožnje z odvetniki in najava tožb. Vendar takšne grožnje resnih in pogumnih medijev ne prestrašijo.

Katoliška cerkev in njeni predstavniki delujejo izključno v lastnem interesu. Takšno delovanje, torej delovanje v korist cerkve, je tudi dolžnost vsakega katolika laika. Zato so neverodostojne cerkvene izjave, da gre za rumen članek, da ta ne sodi na prvo stran resnega časopisa in da je to v nasprotju z javnim interesom državljanov. Če je nekaj rumeno za cerkev, še ne pomeni, da je v resnici rumeno. Zanimivo je, da cerkev enači javni interes državljanov Slovenije s svojim. Neka civilno-družbena organizacija, kot cerkev imenuje dr. Lah, svoj zasebni, parcialni interes proglaša kar za splošni oz. javni interes celotne Slovenije. Ali ni to totalitarno? Če ni v interesu cerkve, tudi ni v javnem interesu državljanov Slovenije, nam sporoča cerkev. To lahko sporoča samo tisti, ki se šteje za absolutnega vladarja v neki družbi! In ki meni, da je edini nosilec resnice. To pa je značilnost totalitarnih režimov.

Vsekakor je v javnem interesu, da se izve, ali ima Franc kardinal Rode otroka ali ne. Kajti kardinal naj bi bil predstavnik visoke moralne avtoritete, kot to piše dr. Lah v svojem sestavku, in zanje velja visoka morala. Višje kot je klerik, več morale naj bi »izžareval«. Zato je tudi podvržen strožjemu moralnem testu in bolj na očem javnosti. In v tem smislu je pravšnja stran za Franca kardinala Rodeta prva stran, če je govora o njegovem moralnem življenju. Seveda pa to ne velja za primer, če bi bilo govora o Rodetovi pridigi. Ta spada v najbolj oddaljene kotičke medija, če mu je sploh mesto v njem. Kajti Rodetove pridige so daleč stran od življenja Jezusa iz Nazareta, katerega naj bi zastopal.

Kaj naj bi pridobila slovenska javnost z objavo sumničenj, ki globoko posegajo v človekovo pravico do zasebnosti in dostojanstva, še smiselno v tekstu omenja dr. Lah? Pri klerikih je zelo težko govoriti pravici do zasebnosti in dostojanstva, saj klerik pripada cerkvi na totalen način in ni svoboden človek (papež Pij XI. leta 1930: »Če že obstaja totalitaren režim – totalitaren v praksi in teoriji – je to režim Cerkve, saj Cerkvi človek pripada na totalen način.« – Enciklopedija Slovenije, 13. zvezek). Vedno in povsod mora namreč braniti in širiti vero ter poslušati cerkvene predstojnike in se jim pokoravati. Pravice ima samo tiste, ki mu jih priznava cerkev in ne država, razen če cerkev prizna iste pravice kot država, kar pa je malo verjetno. Ni znano, ali je cerkev priznala kardinalu Rodetu pravici do zasebnosti in dostojanstva. Če ju ni, potem so nerazumljive vse eventuelne tožbe v tej smeri, saj niti teoretično ne more iti za poseg v zasebnost in dostojanstvo – ker pač obeh pravic sploh nima. On je vojščak cerkve in vojska ljudem ne priznava dostojanstva, niti zasebnosti, še najmanj pa vatikanska.

  • Share/Bookmark

Lahko je splezati kamorkoli – če ti ne zmanjka vrvi

Nedelja, September 2nd, 2012

Herman Graber, http://www.cerkev-ne.net

No, pa se je le eden opogumil in problematiziral ta hip največji dolg največjega dolžnika, največjega lastnika, najmočnejšega, naj…, naj… in še več najev ima; nekateri so z negativnim prizvokom. Denimo pohlep, dvojna morala itd. In to je kdo drug, kot tudi eden izmed ali kar najbolj pronicljiv, najbolj pogumen, in še nekaj najev bi mu pritikalo! Seveda je to Boris Jež. (Pa ja ne velja tudi pri njem nomen est omen? /V imenu se včasih skriva kak pomen/)

Osemsto ali že kar, po nekaterih informacijah, čez 900 milijonov dolga gre mimo nas, zlasti pa mimo politike, kot da gre za bagatelo?! Kadar se nekaj tako velikega prezre ali zamolčuje, gre po navadi za dobre prijatelje, klientelistično in/ali koristolovsko povezane poslovne partnerje, ki skupaj skubijo državo, to pa smo vsi državljani Slovenije. Pri vsem tem pa imamo »le« okoli tisoč župnikov – podatki, ki so na voljo, so itak vedno vprašljivi –, ki obvladujejo 2,053.000 državljanov. Nerazumljivo, nepredstavljivo, kako servilna in ponižna je slopolitika.

Še bolj nerazumljivo je to generalno samocenzuriranje ob hkratnem prizadevanju vlade za prav podobno visok prihranek 800 milijonov. Naravnost nepojmljivo veliko družbene energije je bilo in še bo porabljene za to, da se enak znesek, kot je dolg Cerkve, v proračunu prihrani! Mediji nekaj občasno napišejo, čeprav bi bilo na mestu nenehno opozarjanje, kdaj, kdo, kako bo ta dolg poravnal. Dokapitalizacija bank z državnim denarjem je itak odplačilo tudi prav tega dolga iz denarja vseh državljanov. NLB je Cerkvi posodila, kolikor je razbrati iz medijev, vsaj 200 milijonov. To je polovica potrebne dokapitalizacije, pa spet le mimobežno bledo omenjanje. Kot tudi bolj malo o drugih tovrstnih roparjih – ja kaj pa je to drugega kot (pol)legalen rop, če si nekdo lahko sposodi 100 milijonov in se ve, da jih ne bo mogel vrniti. Kot t.i. »slavni« tajkuni; vsaj z lastnim delom in sredstvi tega ne bodo zmogli. Očitno pa so tudi cerkveno najemanje kreditov presojale politične simpatije in pripadnost. Ne verjamem, da ne bi vsaj nekaj bančnikov in politikov vedelo, da Cerkev takih bremen ne bo zmogla. Pa so zaradi pritiskov popuščali in molčali. In zdaj imamo kreditni krč. Pa ne zasledim niti besede o krivdi Cerkve, ki je velik vzrok sedanje nesposobnosti bank za kreditiranje gospodarstva. In zopet »nikome ništa« (nikomu nič)!

Verjamem, da so se ušteli. Toda v kapitalizmu, ki ga »z dušo in telesom« zagovarja Cerkev, je dolg neizprosno treba poravnati. Ali pa sledita rubež in na koncu stečaj. Boris Jež lepo navaja, kako so v Nemčiji in Britaniji zarubili cerkvene objekte (pri nas bi lahko nazaj zarubili kmetijske površine in takoj bi zaposlili gozdarje in druge delavce v kmetijstvu, ki jih je bilo v komunizmu 12.000 sedaj pa le okoli 2.000; in bi »kasirala« naša država namesto Vatikana).

Državljanom nam zaenkrat ne preostane drugega, kot bes in nemoč pred Cerkvijo in njej lojalno oblastno kasto. Me je pa strah, če se bo bo tak scenarij nadaljeval. Celoten kapitalizem vključno z »evropsko primerljivo ureditvijo razmerij med državo in Cerkvijo« po dr. Stresu je v krizi. Izhod iz jasno definirane krize pa je nepredvidljiv – lahko se sesuje že tako krhko ravnotežje, kot že tolikokrat v zgodovini s cerkveno pomočjo in zaradi njenih nekristjanskih ravnanj – in Cerkev s toliko misleci bi lahko to dojela in ravnala v duhu verskih zadev po Kristusu! Nekaj malega o tem: ne bi nikogar zastraševala, gojila bi ljubezen do vseh božjih bitij, ne tako kot sedaj, ko za vsako ceno deli; ne bi se vtikala v zasebno življenje kot pred tisočletji, ko je morda(?) to še bilo potrebno; zlasti pa ne bi tako neizmerno bogatela in hkrati podpirala siromašenja večine. Tu, roko na srce, je slabša in bolj totalitarna od komunizma. Če bi bila taka, človekoljubna po Kristusu, pametna, odgovorna, bi v teh časih lahko odigrala zelo pozitivno, koristno vlogo v družbi. Sedaj dela seveda prav nasprotno.

(Objavljeno v Sobotni prilogi dne 12.5.2012)

  • Share/Bookmark