Počasi se polega prah, ki se je dvignil, ko je v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani (UKC) zaradi sepse umrl desetmesečni dojenček, ki naj bi bil podhranjen, njegova starša pa naj bi bila vegana. Na tiskovni konferenci, ki jo je ob tem dogodku sklical UKC, je bil govor predvsem o vegetarijanski in veganski prehrani, čeprav vzrok smrti sploh še ni bil znan. Nekateri pediatri iz UKC-ja so celo javno izjavili, da je veganska prehrana za dojenčke in otroke škodljiva in zdravju nevarna, celo prepovedana.
Vrh slovenske stroke, pristojen za zdravje in prehrano otrok, razširjeni strokovni kolegij za pediatrijo (RSKP) pri Ministrstvu za zdravje, je večkrat obravnaval tudi prehrano otrok. Zadnja sklepa, ki ju je RSKP sprejel v zvezi s tem, sta iz leta 2008 in 2010 in nič ne govorita o tem, da bi bila veganska prehrana škodljiva ali prepovedana. Govorita predvsem o tem, da je za otroke najbolj zdrava starosti primerna mešana prehrana. Izrecno o veganski prehrani ni nič zapisanega. Iz sklepa RSKP iz leta 2008, da je za otroke najbolj zdrava pravilno sestavljena in starosti primerna mešana prehrana, izhaja, da sta tudi vegetarijanska in veganska prehrana zdravi, čeprav to v sklepu ni izrecno omenjeno, izhaja pa smiselno iz njega. Stališče dveh največjih dietetičnih organizacij na svetu, ADA (American Dietetic Association) in DC (Dietitians of Canada), je, da so uravnotežena veganska in druge vrste vegetarijanske prehrane primerne za vsa življenjska obdobja, tudi za nosečnice, doječe matere, dojenčke, otroke in odraščajoče, ter da vegetarijanska in veganska prehrana lahko zadovoljita potrebe po vseh makro- in mikrohranilih, tudi z beljakovinami, železom, cinkom, kalcijem, vitaminom D, riboflavinom, vitaminom B12, vitaminom A, maščobami omega-3 in jodom. Vegetarijanska prehrana ima tudi veliko prednosti, saj imajo vegetarijanci dokazano manjši indeks telesne teže ter manjšo možnost za pojav ishemične bolezni srca, in tudi manjšo količino holesterola, nižji krvni tlak in manj možnosti za povišanje tlaka, za pojav diabetesa tipa 2 in raka prostate ter debelega črevesa. Iz tega je mogoče sklepati − ob upoštevanju navedenih stališč dveh največjih dietetičnih organizacij na svetu − da je veganska prehrana zdrava tudi za otroke in dojenčke in da vsebuje vsa hranila za njihov normalni razvoj.
Veliko ameriških in kanadskih strokovnjakov pravi, da je uravnotežena veganska prehrana primerna za vse starostne kategorije, torej tudi za dojenčke in otroke, peščica slovenskih zdravnikov pa to zanika in celo trdi, da je škodljiva. Če najvišji strokovni organ za zdravje otrok ni prepovedal veganske prehrane za otroke, niti je ni opredelil za škodljivo in zdravju nevarno, zakaj to potem delajo pediatri v UKC-ju? To je še bolj nerazumljivo in čudno, ker tudi njih strokovno zavezujejo sklepi RSK za pediatrijo. Če neki pediater trdi, da je veganska prehrana za dojenčke in otroke škodljiva in zdravju nevarna, pa to ne izhaja iz sklepov vrha slovenske stroke, na katere je vezan, ali ni to torej strokovna napaka? In če se to ponavlja ne samo v besedah, temveč tudi v nasvetih in navodilih staršem, ali ima lahko takšen pediater še zdravniško licenco? Kajti takšna navodila utegnejo biti za otroke izredno škodljiva, saj jih lahko pahnejo v bolezen. Zanimivo je tudi, da Ministrstvo za zdravje po lastnih navedbah nima dokumentov v zvezi s škodljivostjo vegetarijanske in veganske prehrane; to je razumljivo, saj takšnih dokumentov ni, po drugi strani pa dokazuje, da veganska prehrana ni škodljiva, torej ni zdravju nevarna. Kajti če bi bila veganska prehrana res škodljiva sama po sebi, bi ministrstvo o tem moralo imeti izsledke raziskav, saj je dolžno spremljati stanje na svojem področju.
Meso škodljivo za odrasle, zdravo za otroke?
V sklepu iz leta 2010 RSKP navaja, da strokovne raziskave ne kažejo, da bi mešani jedilniki, pripravljeni po načelih zdravega prehranjevanja, pomenili tveganje za zdrav otrokov razvoj. Ali je to res? Zelo veliko znanstvenih raziskav namreč dokazuje izjemno škodljivost − rizičnost živil živalskega izvora, posebno mesa in mleka. Meso je izredno škodljivo, saj je dejavnik tveganja za nekaj vrst raka, diabetes, srčno-žilne bolezni, demenco, depresije, razna vnetja … Podobno velja tudi za druga živila živalskega izvora. Zelo pomembna je tudi študija o rdečem mesu, ki dokazuje, da pri uživanju tega mesa pride do imunskega odziva, to pa pove, da ima človekov imunski sistem meso za tujek, saj sicer ne bi ustvarjalo protiteles. To tudi dokazuje, da ni varnih količin mesa. Nikoli se ne ve, kako se bo telo odzvalo na vnos tudi zelo majhne količine mesa. Mogoče lahko celo majhen grižljaj sproži začetek raka ali katere druge bolezni. Očitno je, da človekov imunski sistem zavrača meso in da je to povsem naraven odziv, obramba telesa pred škodljivimi tujimi snovmi. Namesto da bi se otrokov imunski sistem krepil, se izčrpava v boju z živili živalskega izvora.
Kaj naredi meso v nežnem otrokovem telesu, si je verjetno težko predstavljati. Iz sklepa RSKP bi bilo torej mogoče razbrati: Kar je škodljivo za odrasle, ni škodljivo za otroke in dojenčke?! In to je nekaj najbolj absurdnega, saj je zdrava hrana za dojenčke in otroke še pomembnejša, »ker je odraščanje obdobje intenzivnega fiziološkega, psihosocialnega in kognitivnega razvoja posameznika.« To razberemo iz Smernic zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Ali je lahko zdrava hrana, ki je pridobljena z mučenjem živali in njihovim umorom? Učinki škodljive hrane niso vidni takoj, se pa lahko pokažejo pozneje, ko otroci odrastejo in dobijo raka, srčno-žilne bolezni …, pri vedno več osebah pa se te bolezni razvijejo že v otroštvu. Z uživanjem se rizičnost mesa spremeni v bolezen. Govori se, da so nekoč na Kitajskem smrtno kazen izvršili tako, da je obsojenec moral jesti samo meso.
Smernice zdravega prehranjevanja za dojenčke − nevarne?!
Smernice zdravega prehranjevanja za dojenčke (2010), ki jih je dne 22.12.2010 potrdil RSKP, določajo, naj bi dojenček začel uživati meso in tudi ribe med petim in sedmim mesecem starosti v zelenjavno-krompirjevi-mesni kaši, nekoliko pozneje pa naj bi se začel navajati na mleko in jajca. Otrok mora torej že takoj po rojstvu začeti uživati najbolj škodljivo hrano. Še malo, pa bo moral to početi že pred rojstvom. Tudi Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, ki jih je izdalo Ministrstvo za zdravje, »pozivajo« otroke k uživanju škodljive hrane v obliki mesa in drugih živil živalskega izvora. Kaj se bo dogajalo z otrokom med odraščanjem in ko bo odrasel, če bo občasno ali redno užival živila živalskega izvora, pa države oziroma snovalcev smernic ne zanima. Ni pomembno, ali bo kot odrasli zbolel, hudo trpel in nazadnje še umrl zaradi uživanja mesa, mleka in tovrstnih izdelkov …
Zato je veliko vprašanje, ali niso veljavne smernice zdravega prehranjevanja za otroke izredno škodljive in v nasprotju s predpisi, kajti po Ustavi, Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter Konvenciji o otrokovih pravicah je korist otrok poglavitno vodilo pri vzgoji in izobraževanju. Ali otrokom res koristi, da uživajo meso in druga živila živalskega izvora, če so ta škodljiva in so pravzaprav dejavnik tveganja za številne civilizacijske bolezni? Ali res koristijo otrokom, če ti zaradi takšne hrane zbolijo? Ali jim koristi trpljenje, ki ga bodo prenašali, ker so morali uživati meso? Tudi otroci imajo pravico do osebnega dostojanstva, Ustava jo priznava v 34. členu. Kako se spoštuje njihovo dostojanstvo, če morajo prisilno uživati nekaj, kar jim lahko škodi, zaradi česar lahko hudo trpijo in celo umrejo? Po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju imajo tudi otroci pravico do najvišje stopnje zdravja. Ali jim smernice skupaj z zavedenimi starši te pravice ne jemljejo? Otrokom bi koristile samo smernice, ki bi temeljile na veganski prehrani.
Zakaj naj bi dojenčki sploh jedli meso?
V Smernicah zdravega prehranjevanja za dojenčke beremo, da je obdobje med nosečnostjo ter v prvem in drugem letu življenja čas, ko se intenzivno razvija zaznavanje priljubljenih okusov. Iz njih tudi izhaja, da so v prvih mesecih življenja dojenčki najbolj prilagodljivi za sprejemanje novih arom in okusov, nanje se toliko navadijo, da jih sprejemajo tudi v poznejšem obdobju. Študije pa kažejo, da je čas od vpeljevanja mešane prehrane do dopolnjenega druga leta starosti obdobje, ko dojenčki in malčki najbolje sprejemajo nove arome in okus, in sicer veliko bolje kakor pozneje, po dopolnjenem drugem letu starosti. V tem je torej odgovor, zakaj naj bi že dojenčki uživali meso in druga živila živalskega izvora. Da bi si pridobili okus po mesu, mleku, jajcih …, se ga navadili in tako tudi pozneje ta živila uživali. Kajti po drugem letu starosti se otrok veliko teže navadi na te okuse kakor prej, to pa pomeni manjšo verjetnost, da bo užival takšna živila. Zakaj pa naj bi jih užival pozneje? Zato, da si bodo lahko nekateri polnili žepe, drugi pa pridobivali stranke – žrtve pa bolezen, trpljenje, bedo ali celo smrt! Ali ne pošiljajo pediatri otrok v bolezen, trpljenje in celo smrt, če se zavzemajo za mešano prehrano in nasprotujejo vegetarijanski ali veganski?
Zvijače
Mnogi zdravniki in drugi strokovnjaki večinoma poudarjajo samo »pozitivne« lastnosti mešane prehrane, zamolčijo pa, da obstaja na desetine ali celo stotine znanstvenih raziskav o škodljivosti živil živalskega izvora ali pa navedejo kaj od tega v »drobnem tisku«. Zakaj ne povedo resnice? Zakaj se država skriva? Ali ni njena naloga povedati resnico in delovati v korist ljudi? Po Zakonu o medijih morajo biti državne informacije za medije resnične in celostne, in to ne velja samo za medije. Ali jim res ni do tega, da bi prišla resnica do ljudi in da bi ti živeli bolje?
Naslednja zvijača poteka nekako takole: za nekatera hranila trdijo, da jih dobe vegani v organizem manj od priporočenih količin in po tem sklepajo, da je z vegansko prehrano nekaj narobe ali da je celo škodljiva. Tudi če gre za nižje količine ali vnose, to ni problem veganske prehrane kot takšne, temveč samo neuravnotežene veganske prehrane. Kdo predstavlja standard za vrednosti hranil, tudi mejne ali priporočljive: mesojedec ali vegan? Če je to mesojedec, potem so vse te vrednosti vzete iz napačne prehrane in so zato lahko tudi sporne, vsaj nekatere izmed njih.
Zanimiva je tudi naslednja zvijača: priprava uravnotežene veganske pa tudi vegetarijanske prehrane se prikazuje kot nekaj zelo težkega, kot nekaj, za kar moraš biti že strokovnjak. Po mnenju zagovornikov te teorije gre že skoraj za znanost, potreben je skoraj celo doktorat. Seveda je resnica drugačna: priprava takšne hrane je v bistvu preprosta, veliko knjižnih ali internetnih informacij, kako pripraviti uravnoteženo vegansko prehrano, pa zadevo še olajša. Takšne in podobne zvijače so sredstvo v rokah tistih, ki nasprotujejo veganski prehrani ali veganskemu slogu življenja.
Križarska vojna zoper veganstvo?
Vpliv prehrane na vedenje ljudi je že dolgo znan. Tega se je dobro zavedala tudi Cerkev in že v 6. stol. n. š. preklela vegetarijance, jih zatirala in celo ubijala. Cerkev te anateme še do danes ni preklicala, zato so zdaj milijoni ljudi po vsem svetu prekleti in poslani v večni pekel – seveda po cerkvenem nauku. Ta sovražni cerkveni odnos do vegetarijancev se je usidral v družbeno zavest in se očitno izraža tudi v delovanju mnogih zdravnikov, ki nasprotujejo vegetarijanstvu, še posebno veganstvu. Ti zdravniki tega načelno odklonilnega odnosa ne izrazijo neposredno, temveč vse to zavijajo v skrb za otroka, da otrok s takšno hrano ne dobi vseh sestavin, potrebnih za zdrav razvoj. Ne gane jih niti to, da ni dokazov, da bi bila veganska prehrana v načelu škodljiva – takšnih dokazov namreč sploh ne more biti. Seveda ni veganska prehrana škodljiva sama po sebi, napak pa je, če starši otroku ne dajo uravnotežene veganske prehrane, saj potem otrok res ne dobi vsega, kar potrebuje. Tedaj gre za napačno prehrano, za katero so odgovorni starši – to pa s samo vegansko prehrano ni povezano. Sicer pa je neuravnotežena mešana prehrana za otroka še večje tveganje – kaj bi se zgodilo z otrokom, ki bi jedel samo meso in pil mleko? Verjetno bi ga kmalu pokopali.
Uživanje mesa marsikaterega zdravnika »zasvoji«, te odvisnosti se ne more več znebiti, ker pa je zasvojen, potem iz tega zornega kota gleda tudi na prehrano otrok in drugih. Ne vidi najočitnejših stvari, ki so v korist veganske prehrane, iz predalov pa potegne vsako študijo, ki vrže vsaj malo senco dvoma (lažnega) na to vrsto prehrane in to se stopnjuje.
Seveda je ta križarska vojna proti vegetarijancem in veganom po svoje smiselna. Cerkev in država se zavedata, da pomeni veganstvo večji mir v družbi, manj nasilja in vojn, manj bolezni in trpljenja … To pa vladajoči ideologiji ne ustreza, saj jo ogroža. Kajti večina institucij moderne pravne države temelji prav na nasilju, trpljenju, boleznih, vojnah, ubijanju živali ter uničevanju narave. Vse to bi prej ali slej izginilo, s tem pa bi izginila tudi ideologija uničevanja in nasilja, ki zdaj prevladuje v družbi in jo utelešajo prej omenjene institucije. Malo verjetno je, da bi v veganski družbi iznašli atomsko bombo in jo vrgli nad svoje brate in sestre.
Kako veganstvo buri duhove zdravnikov, kaže tudi primer znanega slovenskega pediatra, na srečo že upokojenega. Ta je v nekem intervjuju izjavil (navajam po smislu): da je nekaj patološkega v starših, ki dajo otroku vegetarijansko ali vegansko prehrano in da je takšne ljudi treba zdraviti, pri tem pa naj bi sodeloval tudi psihiater. Vprašanje je, kdo je patološki: tisti, ki priporočajo ali celo zahtevajo, da otrok uživa škodljivo hrano, ali pa tisti, ki želijo otroka pred njo obvarovati. Vprašanje je tudi, kdo je zrel za psihiatra ali zdravljenje: tisti, ki škodi otroku s tem, da ga sili k uživanju škodljivega mesa, ki kaj takega »ukaže«, ali tisti, ki ga želi tega obvarovati. Namesto da bi zdravniki pomagali staršem z nasveti, kako zagotoviti uravnoteženo vegansko prehrano za otroke, to prehrano in tudi starše praktično prekolnejo, jih pošljejo v pekel s trditvijo, da se otrok ne bo pravilno razvijal in podobno, če ne bo užival živil živalskega izvora.
V čigavo korist deluje uradna prehranska stroka?
V čigavo korist deluje slovenska uradna zdravniška stroka glede prehrane otrok in seveda tudi odraslih: v korist zdravja ali bolezni? V korist otrok ali medicine, farmacije, mesnih lobijev …? Zelo težko si je predstavljati, kaj povzroča meso, torej nekaj zelo škodljivega, v nežnem dojenčkovem telesu, jasno pa je, da je to lahko pot v bolezen v poznejših letih. Ali so napadi na veganstvo v skladu s Hipokratovo prisego? Mogoče bo kdo temu pritrdil, saj ta prisega v prvih treh točkah govori o skrbi za zdravniški rod in šele potem pride na vrsto bolnik. Če je družba veganska, je bolezni bistveno manj kakor zdaj in število zdravnikov bi se utegnilo bistveno zmanjšati, postali bi precej manj potrebni. Na splošno se veliko zdravnikov sploh ne zaveda, da delujejo tako, da je bolnikov vedno dovolj. S podpiranjem vegetarijanstva in predvsem veganstva bi si medicina torej žagala vejo, na kateri zdaj sedi. Kakšno verodostojnost lahko uživa uradna medicinska stroka, če odsvetuje ali celo prepoveduje zdravo hrano, propagira pa škodljivo?
Z nerazumnim podpiranjem mešane prehrane in nasprotovanjem vegetarijanstvu in veganstvu pa uradna medicina ne škodi samo zdravju ljudi, temveč tudi naravi in živalim. Dokazano je, da množična živinoreja, od koder prihajajo živila živalskega izvora, zelo škoduje okolju in podnebju. Pesticidi in druga strupena sredstva, gnoj in gnojnica … uničujejo okolje, živinoreja pa zelo slabša tudi podnebne razmere, saj po nekaterih podatkih oddaja v ozračje celo več kot polovico vseh škodljivih toplogrednih plinov, poleg tega pa podpira tudi neizmerno trpljenje živali na farmah množične živinoreje in v klavnicah. Zato uradna medicina zaradi svojih škodljivih stališč do prehrane ni samo zelo odgovorna za številne bolezni, temveč tudi za uničevanje narave in trpljenje živali. Glede na zakon, kar seješ, to žanješ, se ji utegne vse to vrniti. Ne samo kot cehu, temveč tudi vsakemu posamezniku.
Vlado Began
Objavljeno v AURI, marec 2012, št. 270
