Arhiv za Marec, 2012

Janševo preusmerjanje pozornosti v zgodbi z orožjem

Sobota, Marec 31st, 2012

Odlomek iz knjige: Svet kot zarota, Spomenka Hribar, izdajatelj: založba Ciceron:

Kriminalistična služba Ministrstva za notranje zadeve je

začela intenzivno raziskovati (pre)prodajo orožja. Ker ji Ministrstvo

za obrambo in Janša osebno ni hotel pomagati, je

MNZ uvedla operacijo Ovira, ki je imela namen zbrati podatke

o vseh transportih orožja, ki so šli prek Slovenije. Ker so

bile v to raziskavo vključene vse uprave za notranje zadeve v

Sloveniji, je bila zadeva za (pre)prodajalce orožja resna. Morali

so se čutiti kot obkoljeni;

– MO oziroma Janez Janša pa si je moral domisliti – če je

hotel ohraniti lastno oblast, še posebej znotraj svojega ministrstva,

neokrnjeno – kako odvrniti pozornost s svojega

resorja in ga usmeriti na koga drugega. Kajti da je šlo za trgovino z orožjem – če ne samega ministrstva, pa vsaj posameznikov

iz oblastnih resorjev – o tem ni bilo več mogoče

utišati sumov in to je priznal tudi Janša sam. Če pozornosti ne

bi mogel preusmeriti na koga drugega, bi bilo MO neposredno

pod drobnogledom preiskovalcev in javnosti in potem adijo

“brezmadežnost”, s tem pa tudi apriorna legitimnost ministrovega

delovanja.

Da se je Janša res odločil za tako samoobrambo, ki bo skušala

preusmeriti pozornost drugam in okriviti drugega, je razvidno

iz njegovega zapisa z dne 23. junija 1993, v katerem je komentiral

uvedbo preiskovalne operacije kriminalistične službe MNZ

pod nazivom Ovira:

“Skoraj istočasno, ko so poslanci bloka LDS+ZL postavili

v parlamentu sedemindvajset vprašanj (na katera je vlada

odgovorila v poslovniškem roku) v zvezi z orožjem, je kriminalistična

služba v Ministrstvu za notranje zadeve (minister

je bil podpredsednik SKD Ivo Bizjak) junija 1993 odprla

operativno akcijo Ovira, katere cilj je bil zbrati vse

podatke o uvozu, izvozu in tranzitu orožja čez Slovenijo.

(163, poudarila S. H.)

Ali ni razumljivo in upravičeno, da je MNZ oziroma njegova

kriminalistična služba hotela ugotoviti, kaj je dejansko res, se

pravi zbrati podatke o uvozu, izvozu in tranzitu orožja čez

Slovenijo? Janša pa to prizadevanje MNZ navaja kot očitek,

namigujoč na zaroto zoper njega!

Ali je sploh pomembno, kdo je bil ali naj bi bil naročil raziskavo

(pre)prodaje orožja? Zakaj je ni naročil Janez Janša

sam?

  • Share/Bookmark

Janševa demagogija strašenja ljudi

Petek, Marec 30th, 2012

Odlomek iz knjige: Svet kot zarota, Spomenka Hribar, izdajatelj: založba Ciceron:

In Janša uporablja prav te obtežene besede in sintagme: svojo

odstavitev z ministrskega položaja imenuje “eksekucija” (272).

Ob tem je “pravi politični linč” (275) kar nedolžna oznaka.

Uporablja pa še druge grozovite besede in sintagme, recimo

“etnično čiščenje” (68) kot oznako za povojno likvidacijo domobrancev.

Ne glede na to, kako grozovito je to res bilo, vendar

ni šlo za etnično čiščenje: domobranci niso bili pobiti zato,

ker so bili Slovenci! Uporaba grozovitih besed in označb

naj bi pričarala isto vzdušje in občutek iste ogroženosti, s čimer

se še potencira krivda “starih struktur”.

Zato je treba najprej zabrisati razliko med likvidacijo in “likvidacijo”:

tako pride bolj do izraza njegovo, Janševo mučeništvo.

Toda Janševa “likvidacija” je bila izvršena v parlamentu,

s pritiskom na glasovalno tipko, po legalnih postopkih!

Prav ta zanemarjena razlika med likvidacijo in “likvidacijo” – in

ostale, tej podobne – je pogoj njegovi demagogiji, h kateri sistemsko-

nujno spada strašenje ljudi, da so ogroženi …, kakor

nekdaj …

  • Share/Bookmark

Janšev odnos do sveta se stiska v kepo sovraštva

Četrtek, Marec 29th, 2012

Odlomek iz knjige: Svet kot zarota, Spomenka Hribar, izdajatelj: založba Ciceron:

Iz primerjave Havlovih in Janševih besed lahko zaključimo, da

se Havlov odnos do sveta vse bolj odpira in da se mu svet sam

vse bolj razpira, Janšev pa se vse bolj zapira, stiska v nekakšno

kepo sovraštva, v pest, ki hoče za vsako ceno obračun s komunizmom

– se pravi z ljudmi prejšnjega sistema, ki si jih je

naredil za sovražnike. Ne le svoje, ampak vsega “naroda”.

Kot simbolično ponazoritev razlike med Havlom in Janšo naj

navedem Havlov odnos do “udbašev”: “Kmalu potem, ko sem

postal predsednik, so mi dali seznam vseh kolegov, ki so o

meni pisali ovadbe; jaz pa ne samo, da sem še istega dne listek

izgubil, ampak sem tudi pozabil, katera imena so bila tam zapisana.

To preprosto pomeni, da se osebno bolj nagibam k

temu, da bi s tem dali mir. Imam pa tudi precejšnjo distanco, (…) in sem ta problem nekako reševal v sebi, zato nimam nikakršne

potrebe po tem, da bi kaznoval koga, ki se ni ravno

izkazal.” Psihologi in psihoanalitiki vedo, kaj pomeni, če nekdo

nekaj “izgubi” ali “kar pozabi”. Značilno, simbolično je, da

je predsednik Havel seznam denunciantov izgubil, Janša pa

ven in ven hoče Resnico in Pravico za Krivca in terja zadoščenje

za svojo aretacijo in zapor…

  • Share/Bookmark

Janšev antikomunizem je le obrnjeni komunizem

Sreda, Marec 28th, 2012

Odlomek iz knjige: Svet kot zarota, Spomenka Hribar, izdajatelj: založba Ciceron:

Razdvojenost na dva bregova, na “staro” in “novo”, je torej v

interesu (!) tiste politike, ki ji je njena lastna strankarska pozicija

in Interes temeljnejši, važnejši in višji kakor pa so-pripadnost

vseh državljanov v lastni domovini. Janšev antikomunizem

je zato le obrnjeni komunizem, in to komunizem v

svoji začetni, arhaični, totalitarni različici. Primerjave se ponujajo

same po sebi!

Preprosto rečeno: ko bo polje očiščeno in miza pospravljena, bomo

šele lahko spoštovali človekove pravice in državljanske svoboščine

oziroma enakost pred zakonom. “Nastopila” bo sprava,

in tedaj, ko bomo odpravili vse ostanke preteklosti (se pravi

njene nosilce, ljudi), bomo priznali preteklost za svojo. Ob

koncu časov, torej.

  • Share/Bookmark

Janša vzdržuje latentno državljansko vojno pri nas

Torek, Marec 27th, 2012

Odlomek iz knjige: Svet kot zarota, Spomenka Hribar, izdajatelj: založba Ciceron:

Ob branju Janševih spisov in spremljanju njegove dejavnosti

me velikokrat zaskrbi vprašanje: kje ima ta človek meje? Ali si

jih sploh postavlja? Ali sploh kdaj zares, odgovorno in skromno

premisli, kaj počne in kaj se lahko izcimi iz vsega tega –

morda s posledicami, ki jih ne bi želel niti sam. Vsakič znova

me začudi in pretrese njegova neverjetna samopašnost, nesramnost

v občevanju z ljudmi in predvsem neverjetna samoumevnost,

s katero deli slovenske državljane na prave in neprave

in torej sektaši znotraj lastnega naroda. To pomeni, da

se zadržuje znotraj obzorja “nedokončane revolucije”; njegovi

politični prijemi, predvsem pa sama ideologija je “revolucionarna”.

Se pravi, da nadaljuje in vzdržuje latentno državljansko

vojno pri nas…

Seveda so moji strahovi morda odveč in celo smešni! Morda

so moja predvidevanja zmotna in moje razlage pomena Janševih

izrečenih misli in narejenih dejanj zgrešene. V tem primeru

bi bila moja zmota še najmanjša škoda! Mnogo večja je

nevarnost, če se ne motim. Seveda bom svoje presoje, če bi se

izkazalo, da so napačne, vzela nase. In nase bom vzela krivdo

zaradi njih.

  • Share/Bookmark

Janša v času osamosvojitve ni delil Slovencev, kot to počne danes

Ponedeljek, Marec 26th, 2012

Odlomek iz knjige: Svet kot zarota, Spomenka Hribar, izdajatelj: založba Ciceron:

“Očetovo zgodbo sem imel – pravi Janša – med pripravami na

osamosvojitev in med vojno junija in julija 1991 ves čas pred

očmi kot svarilo, kam lahko pripelje nacionalni razkol v usodnem

času. Upal sem, da stvari ne bodo krenile v neko znano,

grozljivo smer, pa tudi storil sem vse, kar je bilo v moji moči,

da se to ne bi zgodilo. In uspelo je. Druga, povojna generacija

je leta 1991 dokončala nacionalni projekt in ustvarila slovensko

državo, ne da bi bila v tem finalu prelita ena sama kaplja

bratovske krvi. Zato je ta dosežek še toliko več vreden, in

upajmo, bolj trajen.” (39) To je res! Prejšnja oblastna garnitura

ni – zaradi svojega in v imenu svojih interesov in nadoblasti

– izdala slovenskih nacionalnih interesov jugoboljševizmu

in ni šla v dejansko izdajalsko kolaboracijo z njim; niso se

šli “domobrance”. Nacionalnega razkola torej ni bilo – saj ga

pa tudi Janša ni delal! Očitno tedaj Janša ni grozil s puljenjem

plevela in čiščenjem polja (kar so počeli revolucionarji takoj

po okupaciji), ker bi sicer ne imel koga uporabiti pri organiziranju

slovenske vojske. Zdaj pa Janša izrecno vztraja na

tem, da je bipolarnost slovenskega prostora dejstvo in zmerja

vse in vsakogar, ki hoče vzpostaviti sredino kot sodelovanje ljudi zunaj ali onstran ideološke razcepljenosti. Janša zdaj potiska

spornost tistih dejanj, ki naš nacionalni spor in razdor

poglabljajo, a jih sam počenja – v slepo pego.

Pravkar citirana izjava pa tudi kaže na to, da je Janez Janša iz

leta 1990 nekako drugačna oseba, drugačne vrste politik, kakor

pa je danes! Prej je bil vse storil, da do nacionalnega razkola

ne bi bilo prišlo – in uspelo je! – danes pa a priori vztraja

na bipolarni razdeljenosti slovenske družbe.

  • Share/Bookmark

Janša sistemsko potrebuje »dežurnega krivca«

Sobota, Marec 24th, 2012

Odlomek iz knjige: Svet kot zarota, Spomenka Hribar, izdajatelj: založba Ciceron:

Prav iz citiranega komentarja je najjasneje razvidno,

zakaj Janša prav potrebuje ZLSD oziroma nekdanje komuniste

z njihovo sporno preteklostjo vred (to še posebej!), namreč

za alibi za lastno delovanje.Janšina ideologija sistemsko

nujno potrebuje “dežurnega krivca”, ki ga bo lahko in ga je

možno diskreditirati, še posebej, ker je taka diskreditacija za

veliko ljudi prepričljiva in všečna. Tu torej ne gre za običajno

metodo: glejte drugega, ne mene, temveč za apriorno možnost

alibija za lastno početje. Analogije, ki se jih poslužuje in

ki mu jih omogoča prav komunistična preteklost ZLSD, so

mu nujno potrebne, da z njimi diskvalificira povsem normalno

in legitimno delovanje svojih nasprotnikov danes in tukaj.

Janša hkrati a priori stigmatizira dejavnost kriminalistične službe

in jo tako postavlja na laž ali celo v nelegalo. Ali je šlo za

(pre)prodajo orožja ali ne, ga sploh ne zanima, četudi mora

tudi sam priznati, da je za kriminalno raboto šlo! Janša se obnaša,

kakor da legalna in legitimna državna ustanova, recimo

Ministrstvo za obrambo (ali osumljeni posamezniki znotraj

njega) a priori ne bi moglo biti vpleteno ali biti celo akter kriminalnih

dejanj.

Janša postaja vse bolj slep: ne pride mu na misel, da to, da je

MNZ uvedla akcijo Ovira, “katere cilj je bil zbrati vse podatke

o uvozu, izvozu in tranzitu orožja čez Slovenijo”, more pri

ljudeh vzbuditi odobravanje; saj to je ja bilo pozitivno prizadevanje

Ministrstva za notranje zadeve, naj se stvar razišče in

da ad acta! Janša pa ne: v isti koš, v isti odstavek stlači povsem

normalno in celo pozitivno dejstvo in delo MNZ ter svojo

negativno razlago oziroma oceno.

  • Share/Bookmark

So smernice zdravega prehranjevanja škodljive za otroke?

Sobota, Marec 24th, 2012

Počasi se polega prah, ki se je dvignil, ko je v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani (UKC) zaradi sepse umrl desetmesečni dojenček, ki naj bi bil podhranjen, njegova starša pa naj bi bila vegana. Na tiskovni konferenci, ki jo je ob tem dogodku sklical UKC, je bil govor predvsem o vegetarijanski in veganski prehrani, čeprav vzrok smrti sploh še ni bil znan. Nekateri pediatri iz UKC-ja so celo javno izjavili, da je veganska prehrana za dojenčke in otroke škodljiva in zdravju nevarna, celo prepovedana.

Vrh slovenske stroke, pristojen za zdravje in prehrano otrok, razširjeni strokovni kolegij za pediatrijo (RSKP) pri Ministrstvu za zdravje, je večkrat obravnaval tudi prehrano otrok. Zadnja sklepa, ki ju je RSKP sprejel v zvezi s tem, sta iz leta 2008 in 2010 in nič ne govorita o tem, da bi bila veganska prehrana škodljiva ali prepovedana. Govorita predvsem o tem, da je za otroke najbolj zdrava starosti primerna mešana prehrana. Izrecno o veganski prehrani ni nič zapisanega. Iz sklepa RSKP iz leta 2008, da je za otroke najbolj zdrava pravilno sestavljena in starosti primerna mešana prehrana, izhaja, da sta tudi vegetarijanska in veganska prehrana zdravi, čeprav to v sklepu ni izrecno omenjeno, izhaja pa smiselno iz njega. Stališče dveh največjih dietetičnih organizacij na svetu, ADA (American Dietetic Association) in DC (Dietitians of Canada), je, da so uravnotežena veganska in druge vrste vegetarijanske prehrane primerne za vsa življenjska obdobja, tudi za nosečnice, doječe matere, dojenčke, otroke in odraščajoče, ter da vegetarijanska in veganska prehrana lahko zadovoljita potrebe po vseh makro- in mikrohranilih, tudi z beljakovinami, železom, cinkom, kalcijem, vitaminom D, riboflavinom, vitaminom B12, vitaminom A, maščobami omega-3 in jodom. Vegetarijanska prehrana ima tudi veliko prednosti, saj imajo vegetarijanci dokazano manjši indeks telesne teže ter manjšo možnost za pojav ishemične bolezni srca, in tudi manjšo količino holesterola, nižji krvni tlak in manj možnosti za povišanje tlaka, za pojav diabetesa tipa 2 in raka prostate ter debelega črevesa. Iz tega je mogoče sklepati − ob upoštevanju navedenih stališč dveh največjih dietetičnih organizacij na svetu − da je veganska prehrana zdrava tudi za otroke in dojenčke in da vsebuje vsa hranila za njihov normalni razvoj.

Veliko ameriških in kanadskih strokovnjakov pravi, da je uravnotežena veganska prehrana primerna za vse starostne kategorije, torej tudi za dojenčke in otroke, peščica slovenskih zdravnikov pa to zanika in celo trdi, da je škodljiva. Če najvišji strokovni organ za zdravje otrok ni prepovedal veganske prehrane za otroke, niti je ni opredelil za škodljivo in zdravju nevarno, zakaj to potem delajo pediatri v UKC-ju? To je še bolj nerazumljivo in čudno, ker tudi njih strokovno zavezujejo sklepi RSK za pediatrijo. Če neki pediater trdi, da je veganska prehrana za dojenčke in otroke škodljiva in zdravju nevarna, pa to ne izhaja iz sklepov vrha slovenske stroke, na katere je vezan, ali ni to torej strokovna napaka? In če se to ponavlja ne samo v besedah, temveč tudi v nasvetih in navodilih staršem, ali ima lahko takšen pediater še zdravniško licenco? Kajti takšna navodila utegnejo biti za otroke izredno škodljiva, saj jih lahko pahnejo v bolezen. Zanimivo je tudi, da Ministrstvo za zdravje po lastnih navedbah nima dokumentov v zvezi s škodljivostjo vegetarijanske in veganske prehrane; to je razumljivo, saj takšnih dokumentov ni, po drugi strani pa dokazuje, da veganska prehrana ni škodljiva, torej ni zdravju nevarna. Kajti če bi bila veganska prehrana res škodljiva sama po sebi, bi ministrstvo o tem moralo imeti izsledke raziskav, saj je dolžno spremljati stanje na svojem področju.

Meso škodljivo za odrasle, zdravo za otroke?

V sklepu iz leta 2010 RSKP navaja, da strokovne raziskave ne kažejo, da bi mešani jedilniki, pripravljeni po načelih zdravega prehranjevanja, pomenili tveganje za zdrav otrokov razvoj. Ali je to res? Zelo veliko znanstvenih raziskav namreč dokazuje izjemno škodljivost − rizičnost živil živalskega izvora, posebno mesa in mleka. Meso je izredno škodljivo, saj je dejavnik tveganja za nekaj vrst raka, diabetes, srčno-žilne bolezni, demenco, depresije, razna vnetja … Podobno velja tudi za druga živila živalskega izvora. Zelo pomembna je tudi študija o rdečem mesu, ki dokazuje, da pri uživanju tega mesa pride do imunskega odziva, to pa pove, da ima človekov imunski sistem meso za tujek, saj sicer ne bi ustvarjalo protiteles. To tudi dokazuje, da ni varnih količin mesa. Nikoli se ne ve, kako se bo telo odzvalo na vnos tudi zelo majhne količine mesa. Mogoče lahko celo majhen grižljaj sproži začetek raka ali katere druge bolezni. Očitno je, da človekov imunski sistem zavrača meso in da je to povsem naraven odziv, obramba telesa pred škodljivimi tujimi snovmi. Namesto da bi se otrokov imunski sistem krepil, se izčrpava v boju z živili živalskega izvora.

Kaj naredi meso v nežnem otrokovem telesu, si je verjetno težko predstavljati. Iz sklepa RSKP bi bilo torej mogoče razbrati: Kar je škodljivo za odrasle, ni škodljivo za otroke in dojenčke?! In to je nekaj najbolj absurdnega, saj je zdrava hrana za dojenčke in otroke še pomembnejša, »ker je odraščanje obdobje intenzivnega fiziološkega, psihosocialnega in kognitivnega razvoja posameznika.« To razberemo iz Smernic zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Ali je lahko zdrava hrana, ki je pridobljena z mučenjem živali in njihovim umorom? Učinki škodljive hrane niso vidni takoj, se pa lahko pokažejo pozneje, ko otroci odrastejo in dobijo raka, srčno-žilne bolezni …, pri vedno več osebah pa se te bolezni razvijejo že v otroštvu. Z uživanjem se rizičnost mesa spremeni v bolezen. Govori se, da so nekoč na Kitajskem smrtno kazen izvršili tako, da je obsojenec moral jesti samo meso.

Smernice zdravega prehranjevanja za dojenčke − nevarne?!

Smernice zdravega prehranjevanja za dojenčke (2010), ki jih je dne 22.12.2010 potrdil RSKP, določajo, naj bi dojenček začel uživati meso in tudi ribe med petim in sedmim mesecem starosti v zelenjavno-krompirjevi-mesni kaši, nekoliko pozneje pa naj bi se začel navajati na mleko in jajca. Otrok mora torej že takoj po rojstvu začeti uživati najbolj škodljivo hrano. Še malo, pa bo moral to početi že pred rojstvom. Tudi Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, ki jih je izdalo Ministrstvo za zdravje, »pozivajo« otroke k uživanju škodljive hrane v obliki mesa in drugih živil živalskega izvora. Kaj se bo dogajalo z otrokom med odraščanjem in ko bo odrasel, če bo občasno ali redno užival živila živalskega izvora, pa države oziroma snovalcev smernic ne zanima. Ni pomembno, ali bo kot odrasli zbolel, hudo trpel in nazadnje še umrl zaradi uživanja mesa, mleka in tovrstnih izdelkov …

Zato je veliko vprašanje, ali niso veljavne smernice zdravega prehranjevanja za otroke izredno škodljive in v nasprotju s predpisi, kajti po Ustavi, Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter Konvenciji o otrokovih pravicah je korist otrok poglavitno vodilo pri vzgoji in izobraževanju. Ali otrokom res koristi, da uživajo meso in druga živila živalskega izvora, če so ta škodljiva in so pravzaprav dejavnik tveganja za številne civilizacijske bolezni? Ali res koristijo otrokom, če ti zaradi takšne hrane zbolijo? Ali jim koristi trpljenje, ki ga bodo prenašali, ker so morali uživati meso? Tudi otroci imajo pravico do osebnega dostojanstva, Ustava jo priznava v 34. členu. Kako se spoštuje njihovo dostojanstvo, če morajo prisilno uživati nekaj, kar jim lahko škodi, zaradi česar lahko hudo trpijo in celo umrejo? Po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju imajo tudi otroci pravico do najvišje stopnje zdravja. Ali jim smernice skupaj z zavedenimi starši te pravice ne jemljejo? Otrokom bi koristile samo smernice, ki bi temeljile na veganski prehrani.

Zakaj naj bi dojenčki sploh jedli meso?

V Smernicah zdravega prehranjevanja za dojenčke beremo, da je obdobje med nosečnostjo ter v prvem in drugem letu življenja čas, ko se intenzivno razvija zaznavanje priljubljenih okusov. Iz njih tudi izhaja, da so v prvih mesecih življenja dojenčki najbolj prilagodljivi za sprejemanje novih arom in okusov, nanje se toliko navadijo, da jih sprejemajo tudi v poznejšem obdobju. Študije pa kažejo, da je čas od vpeljevanja mešane prehrane do dopolnjenega druga leta starosti obdobje, ko dojenčki in malčki najbolje sprejemajo nove arome in okus, in sicer veliko bolje kakor pozneje, po dopolnjenem drugem letu starosti. V tem je torej odgovor, zakaj naj bi že dojenčki uživali meso in druga živila živalskega izvora. Da bi si pridobili okus po mesu, mleku, jajcih …, se ga navadili in tako tudi pozneje ta živila uživali. Kajti po drugem letu starosti se otrok veliko teže navadi na te okuse kakor prej, to pa pomeni manjšo verjetnost, da bo užival takšna živila. Zakaj pa naj bi jih užival pozneje? Zato, da si bodo lahko nekateri polnili žepe, drugi pa pridobivali stranke – žrtve pa bolezen, trpljenje, bedo ali celo smrt! Ali ne pošiljajo pediatri otrok v bolezen, trpljenje in celo smrt, če se zavzemajo za mešano prehrano in nasprotujejo vegetarijanski ali veganski?

Zvijače

Mnogi zdravniki in drugi strokovnjaki večinoma poudarjajo samo »pozitivne« lastnosti mešane prehrane, zamolčijo pa, da obstaja na desetine ali celo stotine znanstvenih raziskav o škodljivosti živil živalskega izvora ali pa navedejo kaj od tega v »drobnem tisku«. Zakaj ne povedo resnice? Zakaj se država skriva? Ali ni njena naloga povedati resnico in delovati v korist ljudi? Po Zakonu o medijih morajo biti državne informacije za medije resnične in celostne, in to ne velja samo za medije. Ali jim res ni do tega, da bi prišla resnica do ljudi in da bi ti živeli bolje?

Naslednja zvijača poteka nekako takole: za nekatera hranila trdijo, da jih dobe vegani v organizem manj od priporočenih količin in po tem sklepajo, da je z vegansko prehrano nekaj narobe ali da je celo škodljiva. Tudi če gre za nižje količine ali vnose, to ni problem veganske prehrane kot takšne, temveč samo neuravnotežene veganske prehrane. Kdo predstavlja standard za vrednosti hranil, tudi mejne ali priporočljive: mesojedec ali vegan? Če je to mesojedec, potem so vse te vrednosti vzete iz napačne prehrane in so zato lahko tudi sporne, vsaj nekatere izmed njih.

Zanimiva je tudi naslednja zvijača: priprava uravnotežene veganske pa tudi vegetarijanske prehrane se prikazuje kot nekaj zelo težkega, kot nekaj, za kar moraš biti že strokovnjak. Po mnenju zagovornikov te teorije gre že skoraj za znanost, potreben je skoraj celo doktorat. Seveda je resnica drugačna: priprava takšne hrane je v bistvu preprosta, veliko knjižnih ali internetnih informacij, kako pripraviti uravnoteženo vegansko prehrano, pa zadevo še olajša. Takšne in podobne zvijače so sredstvo v rokah tistih, ki nasprotujejo veganski prehrani ali veganskemu slogu življenja.

Križarska vojna zoper veganstvo?

Vpliv prehrane na vedenje ljudi je že dolgo znan. Tega se je dobro zavedala tudi Cerkev in že v 6. stol. n. š. preklela vegetarijance, jih zatirala in celo ubijala. Cerkev te anateme še do danes ni preklicala, zato so zdaj milijoni ljudi po vsem svetu prekleti in poslani v večni pekel – seveda po cerkvenem nauku. Ta sovražni cerkveni odnos do vegetarijancev se je usidral v družbeno zavest in se očitno izraža tudi v delovanju mnogih zdravnikov, ki nasprotujejo vegetarijanstvu, še posebno veganstvu. Ti zdravniki tega načelno odklonilnega odnosa ne izrazijo neposredno, temveč vse to zavijajo v skrb za otroka, da otrok s takšno hrano ne dobi vseh sestavin, potrebnih za zdrav razvoj. Ne gane jih niti to, da ni dokazov, da bi bila veganska prehrana v načelu škodljiva – takšnih dokazov namreč sploh ne more biti. Seveda ni veganska prehrana škodljiva sama po sebi, napak pa je, če starši otroku ne dajo uravnotežene veganske prehrane, saj potem otrok res ne dobi vsega, kar potrebuje. Tedaj gre za napačno prehrano, za katero so odgovorni starši – to pa s samo vegansko prehrano ni povezano. Sicer pa je neuravnotežena mešana prehrana za otroka še večje tveganje – kaj bi se zgodilo z otrokom, ki bi jedel samo meso in pil mleko? Verjetno bi ga kmalu pokopali.

Uživanje mesa marsikaterega zdravnika »zasvoji«, te odvisnosti se ne more več znebiti, ker pa je zasvojen, potem iz tega zornega kota gleda tudi na prehrano otrok in drugih. Ne vidi najočitnejših stvari, ki so v korist veganske prehrane, iz predalov pa potegne vsako študijo, ki vrže vsaj malo senco dvoma (lažnega) na to vrsto prehrane in to se stopnjuje.

Seveda je ta križarska vojna proti vegetarijancem in veganom po svoje smiselna. Cerkev in država se zavedata, da pomeni veganstvo večji mir v družbi, manj nasilja in vojn, manj bolezni in trpljenja … To pa vladajoči ideologiji ne ustreza, saj jo ogroža. Kajti večina institucij moderne pravne države temelji prav na nasilju, trpljenju, boleznih, vojnah, ubijanju živali ter uničevanju narave. Vse to bi prej ali slej izginilo, s tem pa bi izginila tudi ideologija uničevanja in nasilja, ki zdaj prevladuje v družbi in jo utelešajo prej omenjene institucije. Malo verjetno je, da bi v veganski družbi iznašli atomsko bombo in jo vrgli nad svoje brate in sestre.

Kako veganstvo buri duhove zdravnikov, kaže tudi primer znanega slovenskega pediatra, na srečo že upokojenega. Ta je v nekem intervjuju izjavil (navajam po smislu): da je nekaj patološkega v starših, ki dajo otroku vegetarijansko ali vegansko prehrano in da je takšne ljudi treba zdraviti, pri tem pa naj bi sodeloval tudi psihiater. Vprašanje je, kdo je patološki: tisti, ki priporočajo ali celo zahtevajo, da otrok uživa škodljivo hrano, ali pa tisti, ki želijo otroka pred njo obvarovati. Vprašanje je tudi, kdo je zrel za psihiatra ali zdravljenje: tisti, ki škodi otroku s tem, da ga sili k uživanju škodljivega mesa, ki kaj takega »ukaže«, ali tisti, ki ga želi tega obvarovati. Namesto da bi zdravniki pomagali staršem z nasveti, kako zagotoviti uravnoteženo vegansko prehrano za otroke, to prehrano in tudi starše praktično prekolnejo, jih pošljejo v pekel s trditvijo, da se otrok ne bo pravilno razvijal in podobno, če ne bo užival živil živalskega izvora.

V čigavo korist deluje uradna prehranska stroka?

V čigavo korist deluje slovenska uradna zdravniška stroka glede prehrane otrok in seveda tudi odraslih: v korist zdravja ali bolezni? V korist otrok ali medicine, farmacije, mesnih lobijev …? Zelo težko si je predstavljati, kaj povzroča meso, torej nekaj zelo škodljivega, v nežnem dojenčkovem telesu, jasno pa je, da je to lahko pot v bolezen v poznejših letih. Ali so napadi na veganstvo v skladu s Hipokratovo prisego? Mogoče bo kdo temu pritrdil, saj ta prisega v prvih treh točkah govori o skrbi za zdravniški rod in šele potem pride na vrsto bolnik. Če je družba veganska, je bolezni bistveno manj kakor zdaj in število zdravnikov bi se utegnilo bistveno zmanjšati, postali bi precej manj potrebni. Na splošno se veliko zdravnikov sploh ne zaveda, da delujejo tako, da je bolnikov vedno dovolj. S podpiranjem vegetarijanstva in predvsem veganstva bi si medicina torej žagala vejo, na kateri zdaj sedi. Kakšno verodostojnost lahko uživa uradna medicinska stroka, če odsvetuje ali celo prepoveduje zdravo hrano, propagira pa škodljivo?

Z nerazumnim podpiranjem mešane prehrane in nasprotovanjem vegetarijanstvu in veganstvu pa uradna medicina ne škodi samo zdravju ljudi, temveč tudi naravi in živalim. Dokazano je, da množična živinoreja, od koder prihajajo živila živalskega izvora, zelo škoduje okolju in podnebju. Pesticidi in druga strupena sredstva, gnoj in gnojnica … uničujejo okolje, živinoreja pa zelo slabša tudi podnebne razmere, saj po nekaterih podatkih oddaja v ozračje celo več kot polovico vseh škodljivih toplogrednih plinov, poleg tega pa podpira tudi neizmerno trpljenje živali na farmah množične živinoreje in v klavnicah. Zato uradna medicina zaradi svojih škodljivih stališč do prehrane ni samo zelo odgovorna za številne bolezni, temveč tudi za uničevanje narave in trpljenje živali. Glede na zakon, kar seješ, to žanješ, se ji utegne vse to vrniti. Ne samo kot cehu, temveč tudi vsakemu posamezniku.

Vlado Began

Objavljeno v AURI, marec 2012, št. 270

  • Share/Bookmark

Janša oziroma stranke “slovenske pomladi” si slovensko pomlad lastijo kot svojo

Četrtek, Marec 22nd, 2012

Odlomek iz knjige: Svet kot zarota, Spomenka Hribar, izdajatelj: založba Ciceron:

Janša hoče vzpostaviti novo koalicijo, ki bi bila v principu sektaška!

V novi koaliciji bodo lahko samo tiste stranke, ki so nastale v

času “slovenske pomladi”. Tako prizadevanje je legitimno.

Spornost je v terminu “slovenske pomladi”. Janša oziroma

stranke “slovenske pomladi” si slovensko pomlad lastijo kot

svojo. Termin “stranke slovenske pomladi” je edinstven; običajno

slišimo o pomladi tega ali onega naroda oziroma o

pomladi narodov, se pravi: narod kot tak in v celoti (torej: ljudje, posamezniki v svojem skupnem bivanju) doživi neko

bistveno spremembo, neki ontološko novi začetek, zasnutek

drugačnega bivanja. S sintagmo “stranke slovenske pomladi”

si Subjekt tako prilašča nekaj, kar v principu ne more biti

Lastnina nikogar, ker gre za “izvir” vsakogar znotraj naroda,

tudi Subjekta! Če poenostavimo: kako naj bi bilo tisto, kar je

posledica, Gospodar nad vzrokom? V tem smislu so stranke,

ki so nastale v času izrazitejšega zbujanja, same le del “slovenske

pomladi” in “izraz” “slovenske pomladi”. “Slovensko pomlad”

so čutili in zagotovo sooblikovali in se izrecno zavzemali

za demokracijo tudi člani ZSMS, pa je desnica danes ne

upošteva kot stranko slovenske pomladi. “Slovenska pomlad”

je zajela tudi člane zveze komunistov – ta organizacija konec

osemdesetih let ni ista in enaka kakor v sedemdesetih ali še

prej.

  • Share/Bookmark

Je Karitas res dobrodelna ustanova?

Sreda, Marec 21st, 2012

Prejel sem pismo anonimne osebe:

»Znano je, da Karitas pomaga ljudem s tujim denarjem oz. sredstvi in ne s cerkvenim denarjem. Zato bi težko rekli, da je to cerkvena dobrodelna ustanova, če cerkev pri tem nič ne prispeva ali samo drobtinice. Vendar to ni glavni problem slovenskega Karitasa. Eden od večjih problemov je aroganten odnos  zaposlenih v nekaterih skladiščih Karitasa do iskalcev pomoči.

Na Karitasu Vrbje imajo polna skladišča oblačil, vendar odslovijo revne ljudi, če ne stanujejo v isti občini. Čeprav skladišča dobesedno pokajo od natrpanosti,  te odslovijo, če nisi domačin. Da ne govorimo njihovi neprijaznosti, obnašajo se kot da delijo svoje stvari, kot da si prišel na njihov dom, in ne na karitas, kjer so prinesli vse stvari drugi ljudje, ki želijo pomagati tistim, ki nimajo, brezposelnim, zaposlenim z minimalno plačo.

V neki drugi občini pa čakaš tudi več kot eno uro, da prideš na vrsto. In ko vstopiš, si na hitro odpravljen s stvarmi, ki ti jih na hitro zberejo, potem pa doma ugotoviš,da so neuporabne, raztrgane. Velikokrat pa rečejo, da nimamo nič in lahko greš.«

  • Share/Bookmark