Arhiv za November, 2011

Katoliki naj bi z vsem srcem ljubili svojega zločinskega boga

Sreda, November 30th, 2011

V Bibliji so zapisane Jezusove besede, da naj ljubimo Boga z vsem srcem in svojega bližnjega, kakor samega sebe. Jezus je seveda mislil na svojega Očeta, Boga ljubezni, na našega Stvarnika. Toda katoliki mislijo na svojega biblijskega boga, ki v mnogih delih te »svete knjige« poziva bralce k zločinom. Zato ima marsikateri katolik težavo kako z vsem srcem ljubiti nekoga, ki  v bibliji razpihuje sovraštvo do drugače mislečih, zapoveduje mučenja, posilstva, množično pobijanje žensk, otrok in starcev, genocid, grozljive metode ubijanja in podobno. Gre za vsebine, ki hujskajo k hudodelstvu, rasnemu in drugemu sovraštvu ter vojni.

Ali to zapoved  katoliki sploh lahko upoštevajo, se sprašuje tudi Paul-Henri Thiry D’Holbach v svoji knjigi Razkrito krščanstvo: »Ljubiti togotnega, muhastega in nepravičnega boga, ljubiti boga Judov! Ljubiti nepravičnega in neizprosnega boga, ki je tako krut, da svoje kreature obsoja na večno pogubljenje! Ljubiti nekaj najstrašnejšega, kar si je človeški duh kdaj lahko zamislil! Kaj takega naj bi bilo torej ustvarjeno zato, da bi v človeških srcih vzbujalo ljubezen? Kako naj bi ljubili tisto, česar se bojimo? Ali ne bi lagali sami sebi, če bi se prepričevali, da ljubimo tako strašno in odbijajoče bitje?«

Toda celotna zgodovina katoliške cerkve potrjuje, da mnogi katoliki vendarle lahko z vsem srcem ljubijo svojega okrutnega boga. Kajti na osnovi njegovih biblijskih pozivov so fanatični katoliki v zadnjih dva tisoč letih pobili in pokradli na desetine milijonov ljudi. Tudi danes mnogi katoliki z vsem srcem ljubijo svojega okrutnega boga, vendar jim politične razmere ne dopuščajo, da bi lahko svobodno izvajali zločine nad drugače mislečimi.

Še nekaj zanimivih citatov iz omenjene knjige:

»Na krvavem bogu utemeljena religija ne more biti nič drugega kakor krvava religija.

Kako bi lahko obstala družba, sestavljena iz ljudi, ki jih prepričujejo, da je treba biti goreč za vero in da je treba sovražiti in uničiti sočloveka zaradi njegovih prepričanj? Končno, kako lahko pričakujemo človečnost, pravičnost, krepost od trume fanatikov, katerih vzor je okruten, potuhnjen in zloben bog, ki uživa, ko vidi, kako njegovim nesrečnim kreaturam tečejo solze, ki jim nastavlja pasti, jih kaznuje, ker so padli vanje, in ki ukazuje krajo, zločin in prelivanje krvi? In prav s takšnimi potezami nam krščanstvo slika boga, ki ga je podedovalo od Judov.

Ta bog, ki se hkrati imenuje bog maščevanja, bog usmiljenja, bog orožja in bog miru, nenehno deluje po načelu »vroče hladno«, zato vsakemu svojemu občudovalcu prepušča, da razsoja o lastnem vedenju, s čimer postane njegova morala samovoljna.  Končno, kako v krščanskem sistemu uskladiti dobroto Boga ali njegovo modrost s pogosto barbarskim vedenjem in s krvoločnimi ukazi, ki mu jih pripisujejo svete knjige? Kako lahko kristjan pripisuje dobroto bogu, ki je večino ljudi ustvaril zato, da jih bo pogubil za večno?

Vedenje boga je videti smešno, nenehno spreminja svoje prepričanje, si v vsakem trenutku nasprotuje, deluje nespametno, obžaluje storjeno, kar zgradi z eno roko, z drugo uniči, z glasom enega preroka preklicuje tisto, kar je ukazal reči drugemu.

Pravzaprav kristjani nikoli niso mogli vedeti, po čem naj se ravnajo, nikoli se niso mogli dogovoriti o tem, kako razumeti voljo spremenljivega in muhastega boga, in nikoli niso vedeli natančno, kaj bog zahteva od njih, ker so za moralno načelo svojega vedenja in svojih stališč vzeli knjigo, kakršna je Biblija, se pravi delo, polno groznih pravljic, strašnih predstav o božanstvu in osupljivih protislovjih. Ali ne bi morali v taki knjigi, če bi sodili po posledicah, prej videti delo hudobnega uma, duha laži in teme, kakor pa boga, ki ga zanimata ohranitev ljudi in njihova sreča in ki hoče ljudi razsvetliti?

Krščanska religija še malo ne podpira morale, pač pa jo dela ohlapno in negotovo. Ne more imeti trdnih temeljev, če se opira na resnično voljo spremenljivega, pristranskega, muhastega boga, ki z istimi usti odreja pravico in krivico, slogo in klanje, strpnost in preganjanje.«

Damjan Likar, Ostrožno pri Ponikvi

  • Share/Bookmark

Totalitarni sistemi so izrastki totalitarne katoliške cerkve

Torek, November 29th, 2011

Janez Juhant, teolog in tudi nekdanji dekan ljubljanske Teološke fakultete, je v svoji knjigi Občutek pripadnosti zapisal: »Sistemi v moderni so vladali brez boga, zato so morali tem bolj božanstviti oblastni režim. Oficirji v jugoslovanski komunistični armadi so imeli navado reči: »Armada je tvoj oče in tvoja mati in tvoj bog.« Juhant v knjigi prizna, da se je komunizem teh principov naučil v katoliški cerkvi: »Cerkev je torej prispevala k temu, da so bili kristjani sistematično izurjeni v ubogljivosti. To je zagotovilo vsaj psihološko in sociološko podlago za tisto, kar so moderni totalitarizmi lahko izpolnili do skrajnosti. V bistvo Cerkve je od nekdaj spadala zahteva po prilagajanju, ker se njeni pripadniki že sistemsko nagibajo k pokornosti. Kristjan se kot učena ubogljiva osebnost nagiba k podvrženju in pokornosti do močnejšega.«

Da tudi cerkev vlada brez Boga in mora zato božanstviti svoj oblastni režim, je razvidno iz izjave bivšega poljskega papeža v knjigi Prestopiti prag upanja, avtor Vittorio Messori. Rekel je: »Kristus, Odrešenik sveta in človeka, je Ženin Cerkve in vseh tistih, ki so v njej.«

Tudi v Katekizmu katoliške cerkve kar mrgoli citatov, s katerimi hoče cerkev božanstviti svoj oblastni režim, npr.: »Potem, ko je Jezus Kristus umrl in vstal, je vedno navzoč v svoji Cerkvi, zlasti v zakramentih. »Verovati« je cerkvenostno dejanje. Nihče ne more imeti Boga za očeta, če nima Cerkve za mater. Kristus je s svojo močjo navzoč v zakramentih, tako, da kadar kdo krščuje, Kristus sam krščuje. Cerkev je tista, v kateri Kristus izvršuje in razodeva svojo lastno skrivnost kot izpolnitev božje zamisli.«

Tudi v knjigi Vera cerkve, avtor Anton Strle, cerkev pokaže, da vlada brez Boga, zato mora božanstviti svoj oblastni režim: »Za cerkev je Kristus nevidni poglavar Cerkve. Ker naša sveta religija ni iznajdba človeškega razuma, marveč jo je Bog dobrotljivo razodel ljudem, zato lahko vsakdo razume, da ta religija vso svojo moč dobiva iz avtoritete Boga. Brez katoliške vere je nemogoče biti všeč Bogu. Kristus ne nahranja in neguje nobenega drugega občestva kot svojo Cerkev, katero edino je vzljubil in sam sebe zanjo dal, da bi jo posvetil in jo očistil v vodni kopeli z besedo življenja. Cerkev je nujno potrebna in sicer ne le zaradi Gospodove zapovedi, s katero je Odrešenik ukazal vsem narodom, naj vstopijo v njegovo Cerkev. Kristus Gospod, duhovnik nove in večne zaveze je obdaril svojo Cerkev s skupnim duhovništvom vernikov in s službenim ali hierarhičnim duhovništvom. Kdor posluša škofe, posluša Kristusa. Zakramentalna znamenja cerkve so učinkovito zagotovilo, da Bog človeku podeljuje odrešenje in zveličanje. Svoj pomen ima zakon najprej s stališča Kristusa, ki si je cerkev privzel za svojo nevesto, in to za ceno svoje krvi. Dalje tudi zaradi tega, ker je tedaj, ko je zanjo dal svoje življenje kot odkupnino, razprostrl svoje roke za objem v najvišji ljubezni. Sveta katoliška cerkev, ki si jo je pridobil za ceno svoje krvi, bo s Kristusom za večno kraljevala. Verujemo, da množica tistih duš, ki so zbrane v nebesih okoli Jezusa in Marije, sestavlja nebeško cerkev.«

Sicer pa tudi cerkev sama priznava, da je totalitarna. V Slovenski enciklopediji pod geslom totalitarizem na stani 296 piše, da je papež Pij XI. v svoji polemiki o fašizmu 18.9.1930 zatrdil: ” Če že obstoja totalitarni režim – totalitarizem v praksi in teoriji – je to režim Cerkve, saj Cerkvi človek pripada na totalen način”.

Damjan Likar, Ostrožno pri Ponikvi

  • Share/Bookmark

V »krščanski« stranki Nova Slovenija bodo vzpodbujali uničevanje Slovenije z živinorejo

Ponedeljek, November 28th, 2011

Nova Slovenija je v volilnem programu 2011-2015 zapisala: »Kristjani si zaslužimo, da nas v parlamentu zastopa NSi, ki med  vsemi strankami najbolj odločno zagovarja  krščanske vrednote.«

Krščanske vrednote z drugimi besedami pomenijo nauk katoliške cerkve. Nova Slovenija tako zagovarja nauk katoliške  cerkve. Ta nauk denimo zagovarja množično rejo živali, ki je dokazano največja  grožnja za človeštvo in ima več toplogrednih plinov kot  celoten svetovni promet. Množična živinoreja je tudi največji vzrok za majhen delež samooskrbe v Sloveniji, saj je večino obdelovalnih površin namenjenih za gojenje rastlin, ki so hrana hlevskim živalim.  Zato je absurdno, da se NSi  v programu zavzema za vsaj 80 % stopnja samooskrbe v naslednjih štirih letih, hkrati pa bodo v tej »krščanski« stranki  še bolj podpirali množično živinorejo. To je razvidno iz njihovega programa: »Še zlasti pa je potrebno podpreti tiste kmetijske dejavnosti, za katere ima Slovenija velike možnosti, da so gospodarsko uspešne. V prvi vrsti je to živinoreja in znotraj nje govedoreja…« Da je absurd še večji, so v programu zapisali, da se bodo zavzemali za okolju prijazno vzrejo živali. Z drugimi besedami to pomeni ekološka reja živali. Gospa predsednica Ljudmila Novak, z gojenjem živali na ekološki način, torej, da imajo živali na voljo večje površine za gibanje, je nemogoče nahraniti vse ljudi na tem svetu, ki uživajo meso in ostalo hrano živalskega izvora. Vzemimo za primer Zagreb. Predstavljajte si, da bi v tem milijonskem mestu vsak drugi meščan hotel na dan pojesti eno ekološko pridelano jajce. Kje bi dobili površine za vse te kokoši? Zato ni rešitev v tem, da živali gojimo na ekološki način in se hkrati zgražamo kako drugi kmetje mučijo živali v zaprtih hlevih, pač pa da sami postopamo prenehamo jesti meso in ostalo hrano živalskega izvora. Že samo ta primer je dokaz, da Bog ni namenil ljudem hrane živalskega izvora, pač pa rastline.

Da je v stranki Nova Slovenija živinoreja na zelo visokem mestu po pomembnosti (čeprav je dokazano največja grožnja za človeštvo), pokaže tudi njihov pristop do klimatskih sprememb. »Pri zmanjševanju toplogrednih plinov se bomo osredotočili na tri težišča: varčevanje energije, poraba obnovljivih virov energije in podporo razvoju podnebju prijaznih tehnologij,« so zapisali v programu. Čeprav že vrabci na strehi čivkajo o tem, da je živinoreja eden največjih (po podatkih neke študije pa  celo največji) povzročitelj toplogrednih plinov, in to vedo tudi v stranki Nova Slovenija, pa bodo rajši še naprej vzpodbujali uničevanje Slovenije z  živinorejo.

Znano je, da številne smrtonosne kužne bolezni v zadnjih letih prihajajo iz živinorejskih farm, kjer živali zaradi grozljivih pogojev bivanja in neprimerni prehrani na veliko zbolevajo. Toda v stranki Nova Slovenija ne bodo kaznovali povzročiteljev, to so kmetje z množično živinorejo in pa predvsem odgovorni v državi, ki pri kmetih z različnimi subvencijami vzpodbujajo takšno kmetijstvo. Ne, oni jih bodo  za svoja nekristjanska dejanja celo nagradili oz. jim povrnili škodo. V programu so namreč zapisali: »Za obstoj slovenskega kmetijstva je nujno potrebno urediti sistem pomoči ob pojavu živalskih in rastlinskih kužnih bolezni… Sklad se bo deloma polnil tudi iz proračuna.«

Kaj  bi rekel Jezus iz Nazareta, ki je bil pacifist in je bil odločno proti vsakršnemu nasilju in ubijanju tudi v obrambne namene, če bi prebral v programu Nove Slovenije naslednje: »Povečanje deleža vojakov. Prizadevali si bomo, da se z dodatnim zaposlovanjem in večanjem pogodbene rezerve delež vojakov poveča do optimalnega števila, ki ga mora Slovenija zagotoviti za učinkovito delovanje v sistemu kolektivne varnosti. Da bi se  povečalo zanimanje  za vojaško službo, bomo več pozornosti namenili družbenemu (ne le fizičnemu) umeščanju vojašnic v prostor, tako da bo Slovenska vojska  delovala v sožitju z okoljem, v katerem deluje.«

Je to res krščanska stranka ali pa zgolj zlorablja ime kristjanstvo za svoje politične in druge interese?

Damjan Likar, Ostrožno pri Ponikvi

  • Share/Bookmark

Koliko katolikov v Sloveniji sledi papežu in se redno biča?

Ponedeljek, November 28th, 2011

Vittorio Messori je v knjigi Prestopiti prag upanja, opravil intervju z bivšim papežom Janezom Pavlom II. Poljski papež je v knjigi izjavil: »Ni krščanske svetosti brez pobožne predanosti trpljenju kot ni svetosti brez prvenstva velikonočne skrivnosti.«

Msgr. Slawomir Oder je pred časom v svoji knjigi tudi razkril, da se je bivši papež redno bičal, da ne bi nikoli pozabil na Jezusovo trpljenje. Vprašanje je koliko katolikov posnema bivšega papeža in se za štirimi stenami redno biča ali pa prosi druge, da jih prebičajo.

Enaka sadistična nagnenja je imel ustanovitelj Opus Dei, Escriva. Andra Tornielli v svoji knjigi Escriva ustanovitelj Opus Dei, opisuje njegove »svetniške« rituale: »Pater Sanchez mu je dovolil, da je vsak dan nosil spokorniški pas in se trikrat na teden bičal. Direktor študentskega doma Ricardo je bil nehote priča silovitemu bičanju, ki ga je na sebi opravljal Escriva. »Zaradi njegove pozabljivosti sem videl, da ta bič ni bil podoben našim, spletenim samo iz vrvi. Na njegovem so bili kovinski obeski.« Tudi neka druga oseba je poročala o njegovem bičanju: »Božji služabnik mi je dejal: »S prevleko se pokrij čez glavo.« Ubogal sem ga. Kmalu so se zaslišali močni udarci biča. Radoveden sem jih štel. Nikoli ne bom pozabil: naštel sem tisoč močnih, enakomernih udarcev. Tla so bila oškropljena s krvjo, vendar jih je skrbno obrisal, preden so se drugi vrnili.« V knjigi je tudi izjava Escrive: »Na ustnice mi prihaja tale vzklik: »Gospod, kaznuj mene, Delu pa daj zagona.«

Sprašujem se ali pokojni papež ni poznal nauka Jezusa iz Nazareta, ki nam je smiselno svetoval, da naj za očiščenje grehov najprej spoznamo svoja napačna ravnanja, jih iz vsega srca obžalujemo, prosimo bližnjega za odpuščanje, če je še možno, poravnamo škodo, ter se odločimo, da teh grehov ne bomo več delali. Jezus nikoli ni govoril, da moramo za očiščenje svojih grehov in v Njegov spomin pretepati sami sebe. Vedno bolj je jasno, da katoliška cerkev uči in dela povsem nekaj drugega kar je učil Jezus.

Damjan Likar, Ostrožno pri Ponikvi

  • Share/Bookmark

Cerkev ni prepričana, da so dogme od Boga

Nedelja, November 27th, 2011

V katoliški cerkvi obstajajo številne verske resnice ali dogme, v katere morajo vsi njeni pripadniki z vsem srcem verovati, sicer so za večno prekleti. Cerkev jih pošlje v večni pekel.  V Katekizmu katoliške cerkve piše: »Cerkvenemu učiteljstvu, ki je v služenju božji besedi deležno gotove karizme resnice, pripada tudi oblast, da definira dogme (opredeli verske resnice), ki so opredelitve resnic, vsebovanih v božjem razodetju. Takšna oblast obsega tudi resnice, ki so z božjim razodetjem v nujni zvezi.”

Po katoliškem nauku so dogme torej razodetje Boga, ki jih je razodel preko določene osebe. Če so torej razodetje Boga, potem oseba, preko katere se Bog razodeva, ne dvomi, da je to resnica. Denimo, Jezus, največji prerok vseh časov, ni spraševal ljudi za mnenje ali mislijo oz. verjamejo, da je to Božja resnica, kar jim je povedal. On je vedel, da jim je povedal resnico preko Boga. Zato je tudi rekel: »Jaz sem pot, resnica in življenje«.

Kako pa je s tem v katoliški cerkvi? So tudi oni povsem prepričani, da so dogme od Boga, zato sploh ne debatirajo o tem? Poglejmo primer dogme o Marijinem telesnem vnebovzetju. Sedanji papež Benedikt XVI. je še kot kardinal  Joseph Ratzinger v svoji avtobiografski knjigi Iz mojega življenja zapisal: »Ko se je pripravljala verska resnica o Marijinem telesnem vnebovzetju v nebesa, so bile tudi teološke fakultete po vsem svetu vprašane za mnenje. Odgovor naših učiteljev je bil strogo negativen.« Tudi znan nemški teolog Gottlieb Söhngen je bil odločno proti možnosti dogme. »Nato ga je evangeličanski sistematik Edmund Schlink kar naravnost vprašal: »Ali ne bi morali torej obrniti hrbet katoliški Cerkvi? Söhngen je po kratkem premisleku odgovoril: Če bo dogma prišla, se bom spomnil na to, da je Cerkev pametnejša od mene in ji bom zaupal bolj kakor svoji lastni učenosti.«

Zakaj je tedanji papež spraševal za mnenje o tej dogmi vse teološke fakultete? Če je bil tako sveto prepričan, da je ta dogma njegovo »božje razodetje«, potem so vsa mnenja drugih odveč.

Dogme niso nič drugega kot izmišljotine cerkve, da bi nase priklenila svoje vernike. »Vse več cerkvenih kristjanov v svojem življenju in veri ne sledi več temu cerkveno dogmatskemu nauku in se ravna po principu logičnega življenja. Ta pravi, da če človek želi spoznati resnico, mora vključiti srce, razum in lastno vest in se ravnati v svojem življenju po božjih zakonih, katere pravi kristjan najde v naukih Jezusa, Kristusa.« (teolog Moris Hoblaj, Če ste katolik, preverite če niste že prekleti?, časopis Razmisli, št. 2)

Damjan Likar, Ostrožno pri Ponikvi

  • Share/Bookmark

Kardinal Rode se ne more odločiti kje človek lahko sreča Kristusa

Sobota, November 26th, 2011

Kardinal Franc Rode je v svoji knjigi Duhovne vaje za duhovnike, zapisal: »Samo v realnem občestvu, ki je Cerkev, srečamo Kristusa.« Toda v isti knjigi večkrat odločno nasprotuje tej svoji trditvi z besedami: »Kontemplativec je človek z bistrim očesom, ki spoznava, da je vsak človek Božji tempelj, kjer prebiva Kristus. Molk pripravi kristjana za izkustvo Božjega prebivanja v njem. Bog namreč ne prebiva zunaj nas, ampak v nas. Ko duhovnik pride do misli: »Ne živim več jaz, ampak v meni živi Kristus«, je na poti do stalne molitve. Ignacij Antiohijski pravi, da je Kristus »beseda, ki prihaja iz molka«.« Rode v knjigi celo piše:  »Kontemplativec je izvedenec v umetnosti prepoznavanja Božje navzočnosti, ki ni omejena na svete kraje ali religiozno področje, ampak je razširjena povsod.«

Kardinal Rode se očitno ne more odločiti kje človek lahko sreča Kristusa. V cerkvi ali kjerkoli, kajti v svoji notranjosti je vsak človek je Božji tempelj. Očitno je kardinal Rode v sebi razdvojen, kajti v srcu morda čuti, da človek ne potrebuje nobene cerkve in župnikov, škofov, kardinalov in papežev, da bi prišel v stik s Kristusom in Očetom. Celo v cerkveni Bibliji piše, če se hočeš pogovarjati z Očetom, zapri se v tiho kamrico in to stori in on ti bo dal to, za kar ga boš prosil. To je logičen in enostaven odgovor kako priti do Boga – tu ni besed o tem, da človek mora priti do duhovnika, prejeti zakrament, da bi prišel do Boga. Bog ne potrebuje dogem, zakramentov, kultov,  ritualov. On potrebuje odprta srca ljudi, ki v sebi iščejo in najdejo Boga.

Da je Rode razdvojen med svojim srcem in satanskim, dogmatičnim cerkvenim naukom, kaže tudi naslednja izjava v njegovi knjigi: »Žal je danes tihota redka. Tudi v duhovnem življenju čutimo to pomanjkanje. Naše bogoslužje je pogosto čvekavo, obremenjeno z razlagami, ki hočejo vse pojasniti in povedati…«  Če je Rode spoznal, da je cerkveno bogoslužje čvekavo, potem naj preneha tudi v praksi zavajati ljudi s »čvekanjem«. Naj ljudem pove resnico, ki jo očitno čuti v svojem srcu: ne potrebujete nobene cerkve in župnikov, v svoji notranjosti ste Božji tempelj in tam lahko kadarkoli, kjerkoli srečate Kristusa, Boga.

Damjan Likar, Ostrožno pri Ponikvi

  • Share/Bookmark

Kdaj bodo slovenski politiki prenehali biti hlapci katoliške cerkve?

Četrtek, November 24th, 2011

Javna predvolilna vprašanja političnim strankam in ostalim kandidatom na volitvah glede njihovega stališča do odnosa država – verske skupnosti

Spoštovani. Glede na še vedno pomembno vlogo verskih skupnosti v življenju države bi javnost po mojem prepričanju zanimal vaš odnos do tega vprašanja. Z vašimi odgovori ali morebitnim molkom boste marsikomu pomagali pri odločitvi na dan volitev. Spodnja vprašanja je treba razumeti predvsem kot pomoč pri jasnejši sestavi vaših stališč.

1)      Kakšen je vaš odnos do ločenosti katerekoli verske skupnosti od države – kot je to zaukazano v 7.členu Ustave Republike Slovenije?

2)  Država ima milijarde dolga in politiki ponujate na soočenjih takšne in drugačne rešitve, kako odpraviti ta dolg. Nihče pa še ni omenil, da bi morala država prenehati financirati že tako ali tako super bogato katoliško cerkev. Letno država preko raznih uradov in ministrstev ter občin transferira katoliški cerkvi in njenim institucijam v Sloveniji več kot 10 milijonov evrov, npr. v letu 2008 je bilo teh sredstev vsaj približno 20 milijonov. S tem denarjem bi se dalo marsikaj postoriti glede odprave revščine pri nas!

Ali podpirate to, da država na veliko financira bogato katoliško cerkev? Ali menite, da je to pošteno do državljanov, ki so vedno bolj revni? Boste kaj spremenili?

3) Ali poznate PETICIJO ZA ODPRAVO DRŽAVNEGA FINANCIRANJA RIMSKO-KATOLIŠKE CERKVE Koalicije za ločitev države in cerkve? Dosedaj jo je podpisalo že na stotine državljanov Slovenije. Mogoče ste jo že, ali pa jo še nameravate podpisati tudi vi?

4)  Bi vi pravnomočno obsojene cerkvene pedofile uvrstili na javno dostopen indeks pedofilov? Ali pa podpirate anonimnost pedofilskih zločincev – tudi cerkvenih – in s tem omogočate njihovo nadaljnje izživljanje nad nedolžnimi žrtvami?! Dober primer je katoliško premeščanje odkritih kleriških pedofilov iz župnije v župnijo!

5)  Ali podpirate vedno bolj razširjeno prepričanje o neposredni povezanosti med prisilnim novačenjem katoliških vernikov s pomočjo neprostovoljnega krsta dojenčkov in izpostavljenostjo otrok teh vernikov zločinskemu izživljanju kleriških pedofilov?

6)  V Bibliji je ogromno pozivov na pregon in pomor drugače mislečih, »neposlušnih« otrok, homoseksualcev, prešuštnikov, sosednjih narodov, živali itd. Po prepričanju katoliških teologov – pa ne samo njih – je taka vsebina biblije dana od Boga in je torej ne samo aktualna, ampak veljavna na veke vekov. Vsi ti biblijski pozivi so tudi neposredno kršenje 63. člena ustave naše države, ki govori o prepovedi spodbujanja k nestrpnosti in nasilju.

Ali se zaradi tega tudi vi – kot vedno večji del javnosti – zavzemate za uvrstitev take biblije na indeks mladini nevarnih spisov? Saj kdor je v državi odgovoren za varstvo mladine in molče sprejema brutalna biblijska priporočila, je sokriv za ogrožanje duševnega in moralnega razvoja mladine – in s tem za dolgoročni demokratični razvoj države in njenih državljanov!

7)  Glede na pretekla in sedanja dejstva glede cerkve – to je katoliški pomor celih narodov, npr. v Ameriki; milijonske žrtve inkvizicije in zatiranje žensk; neizmerno materialno grabežljivost; nespoštovanje državnih zakonov, zapisano v katekizmu rkc (evangeliji so nad zakoni); nedemokratični, avtoritarni notranji ustroj cerkve in njeno poskušanje totalitarnega obvladovanja sveta še kar naprej, ipd. – ali podpirate vedno bolj množično izstopanje vernikov iz take cerkve? Mogoče bo potem Vatikan prisiljen uskladiti svoje početje z modernimi demokratičnimi standardi.

8)  Cerkev vedno bolj pritiska na slovensko državo glede vračila premoženja skozi denacionalizacijske postopke. Menda so ji bile v prejšnjem režimu storjene krivice. Glede na to, da ni razlike med krivicami izpred pol stoletja storjenimi nad cerkvijo in s strani totalitarne katoliške cerkve storjenimi krivicami v minulih 1800 letih nad ljudmi in naravo praktično po celem svetu – ali podpirate resnično, tako moralno kot materialno opravičilo Vatikana in lokalnih cerkva? Do sedaj takega opravičila še ni bilo, saj je obžalovanje za storjene zločine resno mišljeno samo takrat, ko poleg besednega opravičila tudi materialno popravimo škodo, ki smo jo storili – in tega ne počnemo več. Najprej pa seveda spremenimo ideološki temelj našega zločinstva, recimo biblijo. Vse to Vatikan še ni storil!

9)  Ali tudi vi mislite, da so na državni ravni uzakonjeni cerkveni prazniki (božič, velika noč, Marijino vnebovzetje, dan mrtvih) kršenje 7. člena ustave Republike Slovenije, ki govori tako o ločenosti cerkve od države kot o enakopravnosti vseh verskih skupnosti pri nas? Ker v naši državi praznujemo nekatere katoliške praznike, bi posledično glede na ustavo morali praznovati tudi praznike drugih verskih skupnosti. Ali podpirate idejo, da bi državljani Slovenije praznovali samo take praznike, ki se tičejo države in vseh njenih državljanov? Verske skupnosti pa naj same praznujejo svoje praznike, kolikor želijo – brez s strani države podprtega misijonarskega nasilja nad drugače mislečimi!

10)  Ali bi tudi vi podprli odpravo kršenja 7. člena Ustave Republike Slovenije, ki govori o kategorični ločenosti države od katerekoli verske skupnosti, ko je cerkvena šolska ustanova – to je teološka fakulteta – še kar naprej del javnega šolskega sistema oz. natančneje ljubljanske Univerze?

11)  Ali bi tudi vi podprli ponovno uvrstitev cerkvenih zvonov na seznam povzročiteljev hrupa in s tem za zdravje ljudi nevarnih objektov? Na tem seznamu so zvonovi celo v zelo katoliški Italiji in s tem podvrženi preverjanju stopnje hrupa s strani države in lokalnih skupnosti.

12)  Slovenija je demokratična država, povezana z drugimi demokratičnimi državami v Evropi v Evropsko Unijo. Jasno je tudi, da dokler bo Vatikan taka diktatorsko - avtoritarna država, kot je sedaj, da ne more biti sprejet v EU! A se strinjate s tem, da obstaja na ozemlju EU, oz. znotraj slovenske države izpostava Vatikana, ki je gospodarju primerno netransparentna in nekako napol tajna? Govor je o Opus Dei-ju, udarni pesti Vatikana in njegovi »tajni policiji«, ki je sicer registriran in ima celo tiskovnega predstavnika, članstvo pa je tajno. Izgleda, da se v naši državi nismo ničesar naučili iz zgodovine pred letom 1945, ko je tudi komunistična partija bila tajna. Posledice so znane.

13)  Glede na vse znane, zgodovinsko dokazljive in dokazane grozljive zločine katoliške cerkve, za katere se ni nihče zares opravičil, ali podpirate postavitev spomenika žrtvam katoliške cerkve? Bil bi opomnik vsem nam, kakšne grozovitosti smo ljudje sposobni v imenu vere – ideologije in obenem pritisk na Vatikan in njegovo cerkev tako za spremembo njegove politike v smislu spoštovanja demokratičnih standardov in človekovih pravic kot za njegovo resnično opravičilo VSEM žrtvam katolicizma,  vključno z materialno odškodnino.

14)  Ali podpirate pobudo Društva za zaščito ustave in žrtev cerkve, ki je preko svojega pravnega zastopnika v juniju 2008 tožilcu podalo predlog o začasni prepovedi rimskokatoliške cerkve, dokler ta svoje teorije in prakse ne uskladi s slovensko državno Ustavo in zakoni demokratične države?

To je le nekaj možnih vprašanj glede tematike odnosa države in verskih skupnosti pri nas. Za vaše morebitne odgovore se vam vaši potencialni volivci in ostali državljani Slovenije že vnaprej zahvaljujemo. Dobro je vedeti, kakšen odnos imajo do pomembnih vprašanj te države ljudje, ki ne samo, da bodo kot poslanci državnega zbora pomembno sooblikovali življenje v državi, ampak bodo naslednja štiri leta tudi živeli od žuljev naših rok oz. od davkoplačevalskega denarja.

S spoštovanjem

državljan Slovenije in davkoplačevalec

Borislav Kosi, Slovenska Bistrica

  • Share/Bookmark

Predlog za prepoved volilnega delovanja katoliške cerkve in za spremembo Zakona o volilni in referendumski kampanji (ZVRK)

Sreda, November 23rd, 2011

Iz arhiva leta 2008:

V kratkem bodo volitve v državni zbor. Na njih bomo za 4 leta izvolili 90 poslancev, ki bodo predstavljali ustavodajno in zakonodajno oblast v Sloveniji. Gre za zelo pomemben steber oblasti v Sloveniji, ki ima v »rokah škarje in platno« za vplivanje na življenje ljudi in razvoj družbe.

Ker se bližajo volitve v državni zbor, se vedno bolj stopnjuje tudi volilna kampanja oz. propaganda raznih oseb. V volilni kampanji lahko sodelujejo mnoge osebe, tako pravne kot fizične, seveda pa ne morejo sodelovati vse osebe.

V volilni kampanji sodeluje tudi katoliška cerkev. Ta je namreč preko svojih organov oz. institucij Karitasa, Sveta katoliških laikov in komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci v namene obravnavanih volitev izdala dokument z naslovom Odgovorni za življenje in prihodnost Slovenije in ga objavila na svoji spletni strani www.rkc.si. V poglavju Prevzemanje odgovornosti v času volitev se katoliška cerkev izrecno ukvarja z volitvami. S tem dokumentom je tuja država neposredno posegla v volilno dogajanje v Sloveniji. Gre za hud poseg v notranje zadeve Slovenije, ki si ga je privoščila tuja država. Kot ponavadi, slovenski državni organi hlapčevsko molčijo.

Menimo, da je protiustavno in nezakonito, seveda pa tudi popolnoma nesprejemljivo, da katoliška cerkev sodeluje v volilni kampanji za volitve v državni zbor 2008. Ta cerkev je namreč tuja pravna oseba, država »sui generis«, in zato ne more sodelovati v volilni kampanji, saj bi to pomenilo, da katoliška cerkev s tem deluje na političnem polju oz. se ukvarja s politično dejavnostjo. Tuje države ne smejo delovati v volilni kampanji v Sloveniji, saj bi to pomenilo, da se vmešavajo v notranje zadeve Slovenije.

Da se to ne bi več dogajalo, predlagamo, da se temu ustrezno spremeni Zakon o volilni in referendumski kampanji (ZVRK) in sicer tako, da se na koncu 6. odstavka 3. člena doda stavek, ki se glasi:

»V volilni kampanji ne smejo sodelovati tiste verske skupnosti oz. cerkve, ki so subjekt mednarodnega prava (katoliška cerkev, …). To velja tudi za njihove sestavne dele, ne glede na to, kje imajo sedež in po kakšnem pravu so ustanovljene.«

6. odstavek 3. člena ZVRK bi se tako glasil:

»Tuje pravne in fizične osebe ne smejo organizirati volilne kampanje. V volilni kampanji ne smejo sodelovati tiste verske skupnosti oz. cerkve, ki so subjekt mednarodnega prava (sveti sedež oz. katoliška cerkev, …). To velja tudi za njihove sestavne dele, ne glede na to, kje imajo sedež in po kakšnem pravu so ustanovljene.«

Sicer pa je sodelovanje cerkve v volilni kampanji nesmiselno, saj je po cerkvenem nauku vsaka oblast dana od Boga. Torej, za cerkev ni pomembno, kdo oz. katera politična opcija je na oblasti oz. na volitvah zmaga, saj je v vsakem primeru dana od Boga. Po katoliškem nauku je bil tudi komunizem dan od Boga, zato je zelo čudno, da cerkev tako kritizira ta družbeni red in ga primerja celo s satanizmom. Tako v bibliji (pismo Rimljanom) piše: »Vsak naj se podreja oblastem, ki so nad njim. Ni je namreč oblasti, ki ne bi bila od Boga. In te, ki so, so postavljene od Boga. Kdor se torej upira oblasti, se upira Božjemu redu. Tisti, ki se upirajo, pa si bodo nakopali obsodbo.« (Rim 13,1) Tako katoliška cerkev s sodelovanjem v volilni kampanji ne krši samo slovenskega pravnega reda, temveč tudi lasten nauk. Ne glede na vse, je zelo čudna tista organizacija, ki vedoma krši lasten nauk. Kakšno verodostojnost ima lahko organizacija, ki krši svoj lastne nauk?

Obrazložitev:

1. Septembra 2008, in sicer enaindvajsetega, bodo volitve poslancev v državni zbor. Državljanke in državljani bodo izvolili najvišji organ oblasti, to je državni zbor. Ta ima ustavodajno in zakonodajno funkcijo in je najpomembnejši člen sistema delitve oblasti. Je izraz oblasti ljudstva po 3. členu ustave.

2.  V polnem teku je volilna kampanja in propaganda. V njej sodelujejo razne osebe, od pravnih do fizičnih oseb.

3. V volilni kampanji sodeluje tudi katoliška cerkev. Ta je namreč preko svojih organov oz. institucij Karitasa, Sveta katoliških laikov in komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci v namene obravnavanih volitev izdala dokument z naslovom Odgovorni za življenje in prihodnost Slovenije in ga dne 30.5.2008 objavila na svoji spletni strani  www.rkc.si. V poglavju Prevzemanje odgovornosti v času volitev se katoliška cerkev izrecno ukvarja z volitvami. V dokumentu je 27 vprašanj, ki služijo za presojo, koga naj se voli. Na podlagi tega, kako bi kandidat za poslanca odgovoril na vprašanja, se lahko ugotovi, komu bi se dal glas. Po navedbi cerkve se cerkveno sodelovanje v politiki ne konča takrat, ko so objavljeni volilni izidi, to je pravzaprav šele začetek (str. 7). S tem dokumentom je tuja država neposredno posegla v volilno dogajanje v Sloveniji. Gre za hud poseg v notranje zadeve Slovenije, ki si ga je privoščila tuja država. Kot ponavadi, slovenski državni organi hlapčevsko molčijo.

4. Cerkev ne sodeluje v volilni kampanji samo v Sloveniji, temveč tudi drugod. Po izjavi dona Ivana Grubišića katoliška cerkev na Hrvaškem prepogosto, še posebej pred volitvami, izsiljuje krščanskodemokratske stranke s svojim vplivom na verne volivce, potem pa zato zahteva protiusluge (Dnevnik, 7.7.2008). Na Madžarskem je katoliška cerkev v času volitev 2006 preko letakov, ki so jih delili v nekaterih cerkvenih župnijah na podeželju zagrozila volivcem, da bodo poklicani na odgovornost pred strogo božje sodišče, če ne bodo volili vodilne opozicijske desničarske stranke Fidesz-MPSz (Delo, 18.4.2006). Papež Janez Pavel II. je izjavil, da ima cerkev pravico in celo dolžnost posredovati pri svetovni ureditvi (Delo, 2.7.1998).

5. Po ZVRK tuje pravne in fizične osebe ne smejo organizirati volilne kampanje, v Republiki Sloveniji tudi ni dovoljeno izvajati volilne kampanje za volitve v drugi državi (3. člen). Iz tega tudi nedvoumeno izhaja, da tuja država ne sme organizirati volilne kampanje v Sloveniji, pri čemer je seveda tudi jasno, da v volilni kampanji v Sloveniji tudi ne sme na kakršen koli način sodelovati. Če to stori, deluje tudi protiustavno, saj krši načelo državne suverenosti iz slovenske ustave.

6. Nesporno je, da je katoliška cerkev tuj subjekt, ki je tudi mednarodnopravno priznan. Čeprav je to nesporno, pa nekaj dejstev o tem v nadaljevanju.

7. Katoliška cerkev im svoj sedež v Vatikanu. V posamezni državi je ta cerkev prisotna kot samostojna država, ki ima v tej državi svoje diplomatske predstavnike, prav tako imajo pri katoliški cerkvi oz. njenem svetem sedežu v Vatikanu diplomatska predstavništva posamezne države. Papeški nuncij je v mnogih državah celo dekan diplomatskega zbora. Tudi pri EU je papeški nuncij dekan diplomatskega zbora (Družina, 19.7.1998). Položaj katoliške cerkve oz. svetega sedeža in Vatikana je urejen z meddržavnimi oz. mednarodnimi pogodbami, večinoma s konkordati. Ne glede na posebnosti dogovorov med državami in svetim sedežem jih prevladujoča teorija mednarodnega prava obravnava kot prave mednarodne pogodbe, ki ne potrjujejo le obstoječih pravic pogodbenic (npr. svobodno delovanje cerkve), temveč lahko tudi ustvarjajo nove pravice in obveznosti za obe strani. Tudi za razlago teh dogovorov se tako kot za mednarodne pogodbe, sklenjene med državami, uporabljajo pravila Dunajske konvencije o pogodbenem pravu (Uradni list SFRJ, št. 30/72 – v nadaljevanju DKPMP), ki jo je podpisal in ratificiral tudi sveti sedež.

Na vrhu cerkvene hierarhije je papež, ki je absolutni vladar in ima oblast ne le nad vesoljno cerkvijo, temveč ima prvenstvo redne oblasti tudi nad vsemi delnimi cerkvami, kot to izhaja iz zakonika cerkvenega prava, ki je »ustava« katoliške cerkve. To velja seveda tudi v Sloveniji.

Tudi Slovenija je sklenila mednarodno pogodbo s katoliško cerkvijo, kar tudi dokazuje, da je ta cerkev tuja pravna oseba. Slovenija je sklenila omenjeno pogodbo s svetim sedežem, ki je sicer najvišji in suvereni organ vesoljne katoliške cerkve in je subjekt mednarodnega prava »sui generis«. Gre za znani »Vatikanski sporazum« oz. Sporazum med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih, ki je bil v letu 2004 ratificiran v slovenskem parlamentu. Sicer pa sveti sedež s papežem na čelu ni le najvišji organ vesoljne katoliške cerkve, temveč tudi države Vatikanskega mesta, ki je v letu 2001 sprejela celo novo ustavo; po njej ima papež kot suveren države Vatikan celotno zakonodajno, izvršilno in sodno oblast. V eni osebi je torej skoncentrirana celotna oblast v neki državi. Takšna »enost« oblasti je značilna za fevdalne družbe oz. države. Demokracija ni stvar katoliške cerkve, je izjavil papež (Večer, 27.11.1998).

Nekaj mnenj v zvezi s katoliško cerkvijo:

Katoliška cerkev je sicer verska skupnost, toda kot institucija je katoliška cerkev naddržavni in meddržavni politični svetovni imperij, na čelu katerega je vatikanska sveta stolica kot država in papež kot absolutni vladar. (pokojni akademik dr. Stojan Pretnar, Delo, 7.3.1998)

Učinkovitost, tajnost, gibčnost, natančnost in razsežnost vatikanske diplomacije so nedosegljive. Cerkvena »obveščevalna služba« je navzoča na vseh koncih sveta. Skoraj vedno ima dostop do najvišjih ustanov in do najbolj zanesljivih virov informacije. Dela potrpežljivo, tajnost ji zagotavlja mir pred javnimi kritikami, in ker cerkveni cilj ni sestavni del tega sveta, je čas le redko breme. Nikamor se jim ne mudi. Povedano po domače, ameriška Cia ne seže vatikanskim diplomatom niti do kolen. (dr. Laris Gaiser, Mag, 20.9.2006)

Tako je neizogibno, da ima vsaka beseda predstavnika najstarejše oblasti na svetu svojo vnaprej pretehtano specifično težo. Za papeža, uradno danes še edinega absolutističnega vladarja, so besede orožje. Njihova pomembnost doseže na Svetem sedežu včasih nerazumljive razsežnost. (dr. Laris Gaiser, Mag, 20.9.2006)

Katoliška cerkev ima tudi svojo vojsko, ta pa je atribut države. Pravzaprav ima dve vojski. Ena je švicarska garda, ki naj bi varovala papeža in je številčno bolj simbolična. Vendar pa ta vojska dokazuje, da je katoliška cerkev po svoji ideološki podstrati tudi vojaška sila in da dopušča reševanje konfliktov z vojsko. To kar je delala ves čas svojega obstoja, to dela tudi danes, vendar bistveno bolj prefinjeno. Druga vojska, ki je za mir na tem svetu zelo nevarna, pa je tako imenovana katoliška vojska. Gre za to, da je v večini zahodnih vojska največ vojakov, ki so katoliške vere in tako pripadajo katoliški cerkvi. Po zakoniku cerkvenega prava so vsi katoliki dolžni širiti in braniti katoliško vero vedno in povsod, kar pomeni, da so to dolžni delati tudi v vojski, ki je sicer formalno del neke posvetne države. V teh vojskah so tudi vojaški kurati, torej katoliški vojaški duhovniki, ki ideološko in versko usmerjajo to vojsko. Katoliška cerkev v vojaškem in političnem smislu deluje po principih »pravične vojne«, seveda pa je pravično to, kar ustreza interesom te cerkve.

Katoliška cerkev tako ni del civilne družbe ali nevladna organizacija, kot mnogi mislijo, in kamor cerkev sama sebe prišteva, ko ji to ustreza, temveč gre nesporno za tuj mednarodnopravni subjekt, ki kot politični subjekt v Sloveniji ne more delovati, razen v obsegu in na način, kot je to dovoljeno tujim državam. Katoliška cerkev je najstarejša država na svetu.

8. Po zakonu o verski svobodi predstavlja cerkev ali druga verska skupnost prostovoljno, nepridobitno združenje fizičnih oseb iste veroizpovedi, ki se ustanovi z namenom javnega ali zasebnega izpovedovanja te vere ter ima lastno strukturo, organe in avtonomna interna pravila, lastno bogoslužje ali drugo versko obredje in izpovedovanje. Iz te definicije je jasno razvidno, da lahko cerkev deluje zgolj na področju verskih zadev (res spirituales), njena pravna ali druga sposobnost se nanaša samo na ta vidik človekovega življenja, torej na duhovno plat. Cerkev ne more delovati na področju politike. Vse to izhaja tudi iz 7. člena slovenske ustave, ki določa ločenost države in verskih skupnosti. Iz te določbe je jasno razvidno, da se cerkev lahko ukvarja samo z religiozno dejavnostjo in ne s političnimi zadevami, kajti politične zadeve spadajo v neversko sfero. Svoboda delovanja se seveda nanaša samo na religiozne zadeve in ne na delovanje v celoti. Če je Cerkev ločena od države, nima v politiki kaj iskati, celo kaznivo pa je napadanje Ustave, …(pokojni akademik dr. Stojan Pretnar, Večer, 4.10.1997). Iz tega tudi jasno izhaja, da cerkev tudi ne more sodelovati na volitvah oz. v volilni kampanji. Sicer pa bi bilo oz. je sodelovanje cerkve v volilni kampanji nesmiselno, saj je po cerkvenem nauku vsaka oblast dana od Boga. Torej, za cerkev ni pomembno, kdo oz. katera politična opcija je na oblasti oz. na volitvah zmaga, saj je v vsakem primeru dana od Boga. Po katoliškem nauku je bil tudi komunizem dan od Boga, zato je zelo čudno, da cerkev tako kritizira ta družbeni red in ga primerja celo s satanizmom. Tako v bibliji (pismo Rimljanom) piše: »Vsak naj se podreja oblastem, ki so nad njim. Ni je namreč oblasti, ki ne bi bila od Boga. In te, ki so, so postavljene od Boga. Kdor se torej upira oblasti, se upira Božjemu redu. Tisti, ki se upirajo, pa si bodo nakopali obsodbo.« (Rim 13,1)

9. Katoliška cerkev je, kot že navedeno, tuja pravna oseba. Gre za tujo državo. To pa tudi pomeni, da katoliška cerkev v Sloveniji tudi na tej podlagi ne more in ne sme politično delovati oz. sodelovati v volilni kampanji.  Nobena tuja mednarodnopravna oseba, ki ima tako ali drugače status države, v Sloveniji ne sme delovati politično in agitirati za politiko, nauk ali ideologijo svoje države. Tako tega ne smejo delati npr. Avstrija, Hrvaška, Iran, ZDA ali druge države. Zato tega ne sme delati niti katoliška cerkev. Tega ne sme delati sama oz. preko svetega sedeža ali preko svojih delnih cerkva oz. sestavnih delov, kot so škofije in župnije. Tudi te so namreč tuje pravne osebe, kot določa 2. člen že omenjenega Vatikanskega sporazuma in so tako neločljivi del tuje države oz. tujega mednarodno pravnega subjekta. Katoliška cerkev tudi preko teh ne sme politično delovati oz. sodelovati v volilni kampanji. Čeprav tega cerkev ne sme delati, to dela. To je tako, kot bi npr. Avstrija v Sloveniji, če je mogoče v vsaki vasi, ustanovila svoje državne urade, ki bi promovirali avstrijsko politiko, njene vrednote in cilje, ti uradi pa bi se celo vključili v volilna dogajanja in dajali smernice slovenskim prebivalcem, kako naj volijo. Podobno bi bilo, če bi npr. Iran imel v Sloveniji svoje državne organizacije, preko katerih bi širil svoje državne oz. politične ideje in javno sugeriral slovenskim volivcem, katero politično opcijo naj volijo.

10. Katoliška cerkev se močno vmešava v politično dogajanje, tudi v volitve, v Italiji in drugje po svetu. Nekaj primerov:

  • Papež Janez Pavel II. je leta 1998 ob sklicevanju na pravico do vpletanja v politične odločitve obtožil italijansko vlado, da je družino, kot temelj civilne družine, prepustila samo sebi (Delo, 2.7.1998).
  • Bivši italijanski premier Romano Prodi je večkrat Vatikanu in italijanski škofovski konferenci očital vmešavanje v vladne in državne zadeve (Delo, 4.8.2007).
  • Katoliška cerkev je na vsak način želela spodkopati italijanski referendum o umetnem oplojevanju in je pozivala volivce, naj ostanejo doma, brez 50-odstotne udeležbe namreč izid referenduma ne bi veljal (Delo, 16.5.2005).
  • Mnoge zakone, za katere se je zavzemal bivši italijanski premier Prodi, zaradi vatikanskega pritiska niso bili sprejeti (Delo, 7.6.2008).
  • Papež in njegov državni tajnik kardinal Bertone sta novemu italijanskemu premierju Berlusconiju odkrito povedala, da od njega pričakujeta večjo naklonjenost zasebnim katoliškim šolam, predvsem pa veliko več denarja za zasebne šole, ki lahko cerkvi edine zagotovijo prav vzgojene in šolane kadre (Delo, 7.6.2008).
  • Papež je na potovanju v Latinski Ameriki maja 2007 izjavil, da so se mehiški politiki, ki so glasovali za legalizacijo abortusa, po kanonskem pravu sami izobčili in jim evharistija ni več dovoljena (Delo, 11.5.2007).
  • Predsednik brazilske škofovske konference Majella je brazilskega ministra obtožil, da s propagiranjem kondomov vzpodbuja promiskuiteto (Delo, 16.5.2005).
  • Vojaški argentinski škof Baseotto je predlagal, naj argentinskemu ministru Garcii navežejo kamen okrog vratu in ga vržejo v reko, ker je podprl legalizacijo splava in razdeljevanje prezervativov (Delo, 22.3.2005).
  • Katoliška cerkev je zaradi sprejetja zakona o preprečevanju diskriminacije hrvaško vlado obtožila klečeplazenja pred Brusljem (Indirekt, 10.7.2008, Večer, 11.7.2008, Dnevnik, 7. in 12.7.2008).
  • Katoliška cerkev je zaradi sprejetja novega zakona o prodajalnah, ki ne upošteva zahtev te cerkve, da bi morala biti nedelja dela prost dan, srdito napadla hrvaško vlado (Večer, 11.7.2008).

11.  Katoliška cerkev sama priznava, da v Sloveniji deluje politično. Tako je dr. Janez Gril, direktor in odgovorni urednik katoliškega tednika Družina v članku Zakaj se Cerkev vtika v politiko? (Finance, 2.11.2006) zapisal: »Politična vloga Cerkve je v tem, da tako ali drugače politično opredeljene ljudi v skladu s krščanskim pogledom na svet poziva k bolj zavzetemu spoštovanju človekovih pravic, k večji solidarnosti in odgovornosti v politiki, gospodarstvu in družbi.« Klerik dr. Stres je kot predstavnik tuje države, izjavil: »V politiki smo, če hočemo ali ne.« (Družina, 22.6.2008). Katoliška cerkev bolj ali manj stalno komentira in politično ocenjuje dogajanje v Sloveniji. To dela tudi preko svojih medijev, npr. tednika Družina. Eden izmed takšnih komentarjev je izšel tudi v omenjenem tedniku 13.7.2008, v katerem je klerik dr. Janez Juhant v imenu tuje države komentiral delovanje slov. vlade, prihajajoče volitve in podobno. Gre za nedopustno vmešavanje v notranje zadeve Slovenije. Zelo poniževalno se je do slovenske politike, slovenske države in ljudi obnašal dr. Franc Rode. Ta je slovensko politiko celo preklel, kar je storil pred veliko nočjo leta 2007. Ker je Rode govoril v imenu katoliške cerkve, torej tuje države, je jasno, da je slovensko politiko preklela tuja država. To je bil izjemno hud napad tuje države na slovensko suverenost. Organi Republike Slovenije, ki bi morali zaščiti integriteto Slovenije in suverenost, so bili tiho. Kot da bi bili hlapci Vatikana in ne organi, ki bi bili dolžni služiti ljudstvu v Sloveniji. Znano je tudi, da je katoliška cerkev preko klerika dr. Rodeta v času referenduma o vstopu v pakt NATO javno oznanjala, kaj je potrebno obkrožiti na glasovalnih lističih  (Delo, 16.8.2007). Seveda je bil to napotek vsem prebivalcem v Sloveniji, kako naj glasujejo in ne samo katolikom. Šlo je za hud poseg tuje države v slovenske notranje zadeve, v referendumske zadeve, državni organi pa so hlapčevsko molčali. Ko je Rode med mašo izjavil, da Slovenci kot narod brez katoliške vere nimamo prihodnosti, je država zopet molčala.

12.  Ne glede na to, ali katoliška cerkev deluje politično ali ne oz. se vmešava volilno kampanjo za volitve v državni zbor, pa je tudi njen religiozni del v mnogih delih v nasprotju s slovensko ustavo. Katoliška cerkev ne priznava slovenske ustave oz. pravnega reda, če je v nasprotju z nauki evangelija, ne priznava temeljne pravice ljudi, ki jo kot neodtujljivo določa slovenska ustava, to je pravica do življenja. Svoje člane novači prisilno, to je s krstom dojenčkov, celovit izstop iz nje sploh ni mogoč. Na ta način hudo krši ustavno pravico ljudi do svobode vesti. Njen nauk temelji na bibliji, ki je bila v Sloveniji spoznana kot najbolj škodljiva knjiga na svetu (Jana, 12.7.2005), saj vsebuje namreč sovraštvo do drugače mislečih, mučenja, posilstva, množično pobijanje žensk, otrok in starcev, genocid, grozljive metode ubijanja in podobno. V celotni svetovni zgodovini ni dela, ki bi bolj zaničevalo človeka in druga živa bitja. Nasilna biblijska ideologija je odgovorna za krvavo cerkveno zgodovino, ki šteje desetine milijard ubitih in mučenih živih bitij, od tega desetine, mogoče celo stotine, milijonov ljudi. Več o tem si lahko preberete v prilogi. Še več o tej tematiki pa si lahko preberete na spletni strani Društva za zaščito ustave in žrtev cerkve na naslovu http://www.zrtve-cerkve.org/

Tukaj najdete to problematiko v predlogu za prepoved delovanja katoliške cerkve v smislu 12. člena Zakona o verskih skupnostih. Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve je namreč predlagalo prepoved delovanja katoliške cerkve, saj ta s svojim delovanjem in seveda tudi s svojimi nameni, cilji in načinom svojega delovanja hudo krši ustavo, spodbuja k neenakopravnosti, k nasilju in vojni, razpihuje sovraštvo oz. nestrpnost in preganjanje, ogroža življenje in zdravje ter pravice in svoboščine drugih na način, s katerim se hudo krni človekovo dostojanstvo, zaradi česar so podani razlogi, da sodišče, na predlog državnega tožilca, prepove delovanje katoliške cerkve.

O spornosti oz. nezakonitosti političnega delovanja katoliške cerkve si lahko preberete v predlogu za prepoved političnega delovanja katoliške cerkve, ki ga je društvo naslovilo na Vlado Republike Slovenije.

13. Vse zgoraj navedeno kaže na to, da katoliška cerkev v Sloveniji deluje v nasprotju s pravnim redom Slovenije. Čeprav je tuja država, pri nas deluje v notranjih razmerjih oz. v zadevah Republike Slovenije kot politična organizacija in tudi v volilni kampanji, kar je popolnoma nesprejemljivo. Zato je potrebno preprečiti, da bi lahko katoliška cerkev v bodoče sodelovala v volilni kampanji. Zato je tudi potrebno spremeniti Zakon o volilni in referendumski kampanji, kot je to uvodoma predlagano. Predlagamo, da pripravite spremembe omenjenega zakona z vsebino kot smo predlagali in ga posredujete v sprejem državnemu zboru.

14. Prepoved sodelovanja katoliške cerkve v volilni kampanji je nujen ukrep za zaščito slovenske ustave oz. slovenskega pravnega reda, suverenosti slovenske države in ljudstva. Cerkev postaja država v državi in to je potrebno preprečiti, saj je lahko na ozemlju Slovenije samo ena država in to je Republika Slovenija.

15. Seveda velja vse to smiselno tudi za druge verske skupnosti oz. cerkve. S temi se ta predlog ne ukvarja, saj je religija okolja v Sloveniji katoliška vera in s tem katoliška cerkev. Potrebno se je namreč ukvarjati z bistvenimi zadevami.

16.  Pozivamo vas, da nas obvestite, kaj ste oz. boste naredili na podlagi te peticije, ki je sicer peticija v smislu 45. člena ustave.

Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve

  • Share/Bookmark

Po katoliškem nauku je komunizem dan od Boga

Torek, November 22nd, 2011

Na spletu se je pojavila fotografija letaka, iz katerega je razvidno, da župnik Jože Pavlakovič iz Starega trga ob Kolpi vernike poziva, naj volijo desne stranke, če želijo priti v nebesa.

Zelo podobne grožnje so v katoliški cerkvi uporabljali že sredi dvajsetega stoletja. »V Italiji je 20. maja leta 1951, katoliška hierarhija izdala odredbo v svojih cerkvah, v kateri katolikom med drugim pojasnjuje, da vsak volivec, ki bo volil politično stranko, ki ni naklonjena cerkvi, zagrešil smrtni greh, v primeru, da bo volil komuniste, pa bo za večno preklet. Enako se je leta 1951 zgodilo v Franciji med splošnimi volitvami, ko so skoraj vsi francoski škofje izdali pastoralno pismo, v katerih so pozvali Francoze naj volijo samo kandidate, ki favorizirajo Katoliško cerkev. Svarili so jih, da je to za njih »neizogibna dolžnost«, če pa bi se izognili tej dolžnosti, bi storili »najtežji greh«. Papež Pij XII. je 10.3. 1948 izjavil, da vsak, ki voli kandidate, ki so sovražni do cerkve, ali ne gre na volišče, zagreši smrtni greh… una colpa mortale« (Catholic imperialism and world freedom (Katoliški imperializem in svetovna svoboda, op. a.), Avro Manhattan).

»Sicer pa je sodelovanje cerkve v volilni kampanji nesmiselno, saj je po cerkvenem nauku vsaka oblast dana od Boga. Torej, za cerkev ni pomembno, kdo oz. katera politična opcija je na oblasti oz. na volitvah zmaga, saj je v vsakem primeru dana od Boga. Po katoliškem nauku je bil tudi komunizem dan od Boga, zato je zelo čudno, da cerkev tako kritizira ta družbeni red in ga primerja celo s satanizmom. Tako v bibliji (pismo Rimljanom) piše: »Vsak naj se podreja oblastem, ki so nad njim. Ni je namreč oblasti, ki ne bi bila od Boga. In te, ki so, so postavljene od Boga. Kdor se torej upira oblasti, se upira Božjemu redu. Tisti, ki se upirajo, pa si bodo nakopali obsodbo.« (Rim 13,1) Tako katoliška cerkev s sodelovanjem v volilni kampanji ne krši samo slovenskega pravnega reda, temveč tudi lasten nauk. Ne glede na vse, je zelo čudna tista organizacija, ki vedoma krši lasten nauk. Kakšno verodostojnost ima lahko organizacija, ki krši svoj lastne nauk?« (Predlog za prepoved volilnega delovanja katoliške cerkve in za spremembo Zakona o volilni in referendumski kampanji, predlagatelj Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve)

Damjan Likar, Ostrožno pri Ponikvi

  • Share/Bookmark

So delavci pozabili kako se je Janša norčeval iz njih?

Ponedeljek, November 21st, 2011

»Se spomnite protesta, ki so ga sindikati organizirali v »boju« proti reformam? Kdor si je protest ogledal, ga je moralo naravnost zbosti pri srcu. »Mali«, ubogi, večinoma revni ljudje (menda se jih je zbralo približno 40 tisoč), ki po finančni plati s težavo zmorejo prehod iz enega meseca v drugega, so prišli v Ljubljano, ker so jih njihovi sindikalni šefi, ki se lepo redijo na račun »malih« in nevednih ljudi, nagovorili, da so reforme hudobno zlo in tako naprej.

Ko sva s prijateljem preklopila na TV Slovenija, pa sem videla nekaj, kar lahko opišem le kot obup. Janša je podal izjavo. V rahlo posmehljivem tonu je v kamero rekel: »Naj vsaj stavkajo spomladi, ko je lepše vreme!« Bolj primitivnih besed si človek od predsednika vlade pač ne more zamisliti. Bolj nizkotne, žaljive, bedne, neumne in katastrofalno neprofesionalne izjave človek od premierja ne more pričakovati. Če Janša o »malih« ljudeh ljudeh misli tako grdo, naj bo vsaj tiho. Še zlasti pa se ne spodobi briti norcev iz revnih ljudi in iz lastnih volivcev.

Ja, ko bo Janša spet »prosjačil« za glasove volivcev in volivk, mu lahko mirne duše natresete nekaj zanimivih razlogov, ki se dotikajo lepega vremena, zavoljo česar vas ne bo na volitve, recimo, lahko rečete, da tokrat pa res nimate časa, ker je lepo vreme in boste lepo vreme pač raje izkoristili za kaj drugega, lepšega. Kdo bo pa hodil v lepem vremenu izpolnjevat neke nepomembne listke na neka nepomembna volišča in volit Janšo. Zakaj bi volili človeka, ki se je povzpel na oblast zaradi oblasti same in ne zato, da bi z oblasti pomagal »malim« ljudem, kot je obljubljal vsa leta, ki jih je preživel v opoziciji? Zakaj bi ga volili, če se pa norčuje iz vas? Pa se še vi lepo norčujte iz njega! Veste, če je nekdo predsednik vlade, to še ne pomeni, da se lahko žaljivo norčuje iz ljudi, ki se komajda preživljajo.« (Dosje Rokomavhi, Ana Jud)

Tamara Laris

Prešernova 4/a

Ilirska Bistrica

  • Share/Bookmark