Izjave staršev, ki niso cepili otroka oz. je otrok utrpel posledice cepljenja

P. M. iz Ljubljane: Sem mati treh otrok. Razen proti tuberkulozi, je en otrok cepljen še proti tetanusu (ob vreznini, ki je potrebovala zdravniško oskrbo se oče ni upal zoperstaviti zdravniškemu ukrepanju), otroci niso dodatno cepljeni. Eden od otrok je pred kratkim prebolel oslovski kašelj (potrjeno s protitelesi) in je bil hospitaliziran en teden, drugi ga je
verjetno tudi prebolel (ni bilo potrjeno), tretji pa je kljub veliki verjetnosti okužbe ostal brez simpomov.
Sama sem zdravnica in sem pred in po rojstvu otrok prebrala kar nekaj literature na temo cepljenja. Po vsem prebranem in slišanem sem vedno bolj prepričana o večji škodljivosti kot koristnosti cepljenja. Zakaj npr. je potrebno cepiti proti boleznim kot je mumps, ošpice, rdečke, ki so le zelo redko nevarne za otrokovo zdravje in razvoj ob vprašljivosti
učinkovitosti in trajanju zaščite, kaj šele nevarnosti cepiva? Cepiva zelo hitro pridobijo dovoljenje za uporabo, stranske učinke pa se zbira potem, ko so naši otroci že cepljeni. Kakšni pa so dolgotrajni učinki cepiv na imunski sistem? Dokazane so povezave povečanega pojava sladkorne bolezni v otroštvu po cepljenju proti hemofilusu. In zakaj je
vedno več tudi drugih avtoimunskih bolezni?
Menda smo edina država v EU, ki ima toliko obveznih cepljenj. Zakaj? Kakšne koristi imajo zagovorniki necepljenja (izpostavljanje,…) v primerjavi z zagovorniki cepljenja (nedvomno tudi velike finančne dobičke,…)? Kljub temu, da so moji otroci v skupinskem varstvu, sem bila v enem letu za vse 3 skupaj zaradi njihove bolezni le 2 tedna bolniško odsotna.
Seveda pa se trudimo za čim bolj zdravo življenje z veliko gibanja na svežem zraku in uživanjem zdrave, predvsem ekološko pridelane hrane.

A. K. iz Ilirske Bistrice: Želela bi sporočiti samo, da smo štirinajstletno hčerko cepili pri desetih letih proti klopnemu meningitisu. Od takrat ima težave-glavoboli, bolečine v ušesih (za ušesi). Lani sva bili zaradi težav tudi pri homeopatinji zaradi ponavljajočih vnetij ušes in šele pri njej sva po dolgem pogovoru ugotovili, da so se težave pričele pojavljati po cepljenju. Homeopatinja je namreč vprašala tudi o morebitnih cepljenjih v obdobju preteklih 7 let. Vprašala sem jo za mnenje o cepljenju in je rekla, da naj se temu čimbolj izogibamo. Začela sem razmišljati in ugotovila, da ima hčerka od takrat težave  z bolečinami za ušesi, z glavoboli, ki so močnejši na soncu in jih spremlja slabost v želodcu.
Moji znanki (starejša gospa) je mož kmalu po cepljenju proti tetanusu pristal na vozičku in nekaj let po tem umrl.

M. G. iz Radomelj: K razmišljanju me je spodbudil informativni list o cepljenju, ki sem ga dobila od pediatra, ko je bila moja dojenčica stara dva meseca. Piše, da so po cepljenju mogoče težke reakcije, ko moraš otroka takoj pripeljati k zdravniku; izpuščaji, težko dihanje, izguba zavesti. Kot večina staršev sem do tedaj mislila, da je cepljenje nujno potrebno, da zaščiti mojega otroka in če bi mi kdo dejal, da svojega ni cepil, bi mu rekla, da je nor.

Šokiralo me je pričevanje staršev, ki so se neposredno po cepljenju soočili s hudimi posledicami, smrtjo svojega otroka. Dojenčki mojih prijateljic neprestano prebolevajo alergije in infekcije, zakaj? Zakaj otroci zbolijo za nalezljivimi otroškimi boleznimi, čeprav so cepljeni? Nihče me do sedaj ni poučil o (ne)učinkovitosti cepiv in o tem kaj vsebujejo. Starši, spoznajte bolezni, za katere je cepljenje «obvezno», so sploh in kdaj so nevarne, in kako je nevarno cepljenje? Dejstva so zastrašujoča, statistike dokazujejo nasprotno od splošno uveljavljenega mnenja o koristnosti cepljenja.

Slovenci slepo zaupamo sistemu, ki na naši nevednosti kuje mastne dobičke, medtem ko je v večini evropskih držav cepljenje popolnoma prostovoljno.

Težko se je bilo upreti nečemu, kar od nekdaj velja za edino pravilno, a cepljenju sem rekla NE!

R. Z. iz Ljubljane: Otroka nisem dala cepiti zaradi pomislekov o učinkovitosti cepljenja in stranskih učinkih cepiv. Do bolj obširnih informacij sem prišla v času, ko se začnejo cepljenja pri otroku – pri otrokovih 3 mesecih. V bistvu je bil moj otrok v porodnišnici cepljen in ko se mesto vboda ni in ni hotelo zaceliti, sem začela postavljati vprašanja. Seveda nisem dobila zadovoljivega odgovora. V tem času sem spoznala nekaj ljudi, ki so mi povedali, kje lahko najdem informacije, ki niso cenzurirane. Kasneje so mi pomagali tudi prijatelji iz društva Svood. Udeležila sem se tudi posveta pediatrov, kjer je neka zdravnica trdila, da v svoji 30 letni praksi ni bilo stranskih učinkov cepljenja. Moj komentar: česar nočeš videti, ne obstaja. Tam je bila tudi babica, ki je v solzah povedala zgodbo svoje vnukinje, ki je umrla pri enem letu zaradi cepljenja. Takrat sem se odločila, da je bolj varno za mojega otroka, da ga ne podvržem cepilni politiki naše države. Menim, da so cepiva primerna zaščita za otroke, ki živijo v pomanjkanju in nehigienskih razmerah. Moj otrok pa ne spada v to skupino otrok. Otrok daljnega sorodnika je po cepljenju pri 6 mesecih dobil encefalitis. Žal so v bolnišnici “izgubili” vse izvide. Znanki je deklica umrla po cepljenju – čeprav zdravniki tega ne priznajo. Vendar pa je zdravstvena inšpekcija ne preganja, čeprav ni dala cepiti svojega drugega otroka. Kot večina zdravil, ki jih izdeluje farmacija in jih na veliko reklamira, so tudi cepiva biznis. Tudi “nenevarni” dodatki v pripravljeni industrijski hrani, ki jo vsi jemo, ni nevarnih snovi, čeprav nekateri dodatki dokazano povzročajo zdravstvene težave, ki jih potem “pozdravi” farmacevtski izdelek. Moj otrok je letošnjo zimo preživel brez prehlada in drugih obolenj, čeprav se vsak dan giblje med otroki. Z zdravjem tudi sicer nima težav, saj se trudimo živeti in se prehranjevati čimbolj zdravo.

R. P. iz Lavrice: Jakoba smo cepili vse po programu. Še pred enim letom je imel nenadne nekajdnevne visoke vročine, od kod? Dojila sem ga zelo dolgo. Pri štirih letih je dobil avtoimuno bolezen revmatski artritis, ki je baje tudi deden. Tudi sama sem imela revmatske težave, morda sem na isti način reagirala na cepiva. Po tem ga nismo več cepili in ga tudi ne bomo po posvetu s homeopatom, ki ga zdravi. Ob vstopu v šolo smo vložili prošnjo za oceno smiselnosti cepljenja. Čakamo postopek. Poznam precej staršev, ki niso cepili svojih otrok, veliko je zdravnikov, še več jih ima pa dilemo glede cepljenja, potrebujejo informiranje o možnostih izbire. Zdravljenje, ki temelji na zastraševanju in postavlja uravnilovke za vse v tem tisočletju, ko smo ljudje pomembnejši od strojev in kemije, ne bo delovalo.

T. P. iz Kopra: Ko sva pred to odločitvijo zbirala informacije o cepljenju, sva dajala na tehtnico vse argumente “za” in “proti”. Prepričali so naju argumenti proti cepljenju in za tem prepričanjem še danes stojiva. To prepričanje pa je, da je večina cepljenj, ki se jih rutinsko izvaja v Sloveniji, nepotrebnih, da cepiva niso dovolj varna in niti dovolj učinkovita ter da cepljenje ni pravi način za zaščito pred nalezljivimi boleznimi. Otrok ne cepiva zato, ker prevzemava vso skrb in odgovornost za njuno zdravje in ju ne prelagava na državo, za katero sta najina otroka v primeru cepljenja le številka.
Cepiva so predvsem en velik “biznis” farmacevtske industrije in ne verjameva, da so do danes že izumili dovolj varna cepiva, ki bi jih lahko brez strahu in slabe vesti dovolila vnašati v svoje ali v telo najinih otrok.
Poznava nekaj že odraslih ljudi, ki so utrpeli posledice cepljenja, slišala pa sva še za veliko več takih primerov tudi v Sloveniji, vendar žrtev osebno ne poznava. Sva pa o smrtnih žrtvah in drugih hudih posledicah cepljenja veliko prebrala. Do teh podatkov, predvsem pa do dokazov je sicer težko priti, ker jih medicina skrbno skriva in prikriva. Marsikatere zdravstvene težave ali trajne poškodbe so lahko posledica cepljenja, pa jih madicina namenoma noče povezovati s tem posegom, temveč jim skuša pripisati druge vzroke ali pa trdi, da vzroki niso znani. Eden takih primerov je morda “smrt v zibki”, pa avtizem, razne kronične bolezni otrok, ki jih v preteklosti nismo poznali…
Najina otroka sta oba nadpovprečno zdrava otroka, če ju primerjava z njunimi vrstniki. Če bi pogledali v njun zdravstveni karton, bi videli, da zdravnika zelo poredko obiskujeta. Običajna prehladna in virozna obolenja ponavadi hitro in brez težav prebolita, nimata nobenih alergij, kakršnih koli kroničnih težav ali motenj, se normalno razvijata in kažeta visoko stopnjo inteligentnosti. Oba sta sicer prebolela oslovski kašelj, ki sta se ga nalezla od cepljene sestrične. Pri mlajšemu je bilo sicer prebolevanje bolezni napornejše, ker je bil star komaj 14 mesecev, vendar sta bolezen oba prebolela po naravni poti in nimata nobenih posledic, poleg tega sta sedaj doživljensko imuna na to bolezen, kar za cepljene otroke ne velja. Tudi po operaciji, ki sta ju imela (prvi zaradi vnetja slepiča, drugi zaradi nespuščenega moda) sta izredno hitro okrevala. Skoraj vsi necepljeni otroci, ki jih poznava, so zdravi, in teh ni malo.

B. K. iz Kamnika: Ne želim, da je moja  povsem zdrava 10-letna,
hčerka cepljena proti nalezljivim boleznim. Svojo odločitev podpiram z
naslednjimi argumenti:
- zdravniki mi ne zagotavljajo, da kljub cepljenju do bolezni pri otroku ne bo
prišlo. Številne tuje raziskave in članki medicinskih strokovnjakov tudi
dokazujejo, da je prebolevanje otroških nalezljivih bolezni večinoma nenevarno
in  manj škodljivo od samih cepiv.
- starši nismo dovolj celovito informirani o sestavinah cepiv in njihovih
možnih škodljivih učinkih, čeprav znotraj same medicinske stroke obstoja
razdvojenost glede koristnosti cepljenja. O tem seveda naši zdravniki ne morejo
glasno spregovoriti, saj jih država sili v izvajanje obveznega cepljenja ne
glede na njihovo morebitno drugačno osebno mnenje. Znano je tudi, da mnogi
zdravniki svojih otrok ne cepijo.
- Slovenija je ena redkih evropskih držav, ki še ne dopušča svobodne izbire
staršev glede cepljenja, čeprav statistike dokazujejo, da je do upadanja
nalezljivih bolezni v zahodnem svetu prišlo že pred uvedbo cepljenja.
- zdravniki ne prevzamejo odgovornosti za možne škodljive posledice cepiv,
natančna diagnostika, ki bi dolgoročno ugotavljala vse motnje in zaplete
povezane s cepljenjem prav tako ne obstoja.
- sprejeta novela Zakona o nalezljivih boleznih ponuja samo možnost izterjave
odškodnine, če bi po cepljenju prišlo do dokazanih poškodb. Prisiljeni smo
torej tvegati zdravje naših otrok, pravico do ugovora pa imamo šele, če pride
do trajnih poškodb.
- zdrava pamet nasprotuje vbrizgavanju tujih, potencialno škodljivih snovi v
povsem zdrav otroški organizem, ki ima močan lastni, naravni imunski sistem.
- logika strahu pred možnimi boleznimi v prihodnosti krade otrokom zdravje v
sedanjosti, pri čemer lahko tudi laična pamet ugane, da ima od tega velike
dobičke farmacevtska industrija.
- cilj medicine je zdravje ljudi; ko bodo zdravniki deležni temeljito
spremenjenega študija, ki jih bo spodbudil k osveščanju ljudi za zdrav način
življenja, k holistični obravnavi ljudi in sodelovanju z vejami alternativne
medicine, bo naša skupna pozornost končno usmerjena v zdravje in ne na bolezen.
Vibracija strahu priklicuje bolezen, v vibraciji ljubezni pa ni bolezni.

A. B. iz Maribora: Otroka nisem cepila, ker mislim, da je cepljenje lahko zelo nevarno. Zavedala sem se, da nihče ne bo prevzel odgovornosti za mojega otroka, to breme nosimo zgolj mi, starši. Menim, da so cepiva premalo preizkušena (kako bi tudi lahko bila?) in da uradna medicina ne ve ali noče videti slabih posledic, do katerih prihaja. Kako je mogoče, da uradni podatki in izjave medicinske stroke pričajo, da poškodb zaradi cepljenj ni, ko pa v pogovorih s starši pogosto slišimo, da so nekateri otroci utrpeli posledice, nekateri celo trajne posledice? Verjamem pa, da zdravniki cepijo v dobri veri, da delajo dobro. Tudi oni, kot mi vsi, verjamejo v tisto, kar so jih v šoli naučili. Sprašujem se, kako je mogoče, da tuji znanstveniki in zdravniki opozarjajo na nevarnost cepiv in v večini evropskih držav cepljenje ni obvezno, v Sloveniji pa vlada takšna enostranskost? Lahko pa rečem, da ima moj otrok izjemno odporen imunski sistem (sem že slišala izjave zdravnikov, ki so ga pohvalili, in trdili, da je tako močan in zdrav zato, ker nikoli ni bil cepljen ali zdravljen z kemičnimi zdravili).

P. S. iz Ljubljane: Stara sem 32 let. Pri petih letih so mi ob poslabšanju odpornosti (lahko le gnil zob) občasno na določenih majhnih mestih izpadli lasje. Ko se je zdravje uredilo, so se tudi lasje postopoma zarasli nazaj. Ker sem zaradi tega obiskovala mnogo specialistov, se je seveda moja mama zelo potegovala za to, da me ob vstopu v šolo pri sedmih letih ne bi cepili. Takratni najbolj priznani dermatološki strokovnjaki so mojim staršem zagotavljali, da je otroka res nujno cepiti. Po cepljenju sem v 14 dneh izgubila vse lase. Še danes sem plešasta in to me ne moti več.

Imam dva otroka, ki sta stara 2 in 4 leta. Do sedaj sta bila cepljena, ker so me tako prepričali zdravniki. So pa pri obeh opravili alergološke teste. ker so bili negativni, naj bi me to prepričalo o varnosti cepljenja. Ker je nagnjenost k temu dedna in ker ima tudi mož v družini podoben primer plešavosti (njegov stric je izgubil lase po prometni nesreči) menim, da je velika možnost, da se to pri mojih otrokih ponovi, mi stvar vseeno ni dala miru. Pred nedavnim mi je celo zdravnik pediater, ki se ukvarja s podobnimi primeri povedal, da v “našem” primeru alergološki testi nič ne povejo. Ko sem se o tem poskušala pogovoriti z otrokovo pediatrinjo, mi je rekla, da na cepljenje ne smem gledati osebno temveč širše globalno!? Potem mi je še rekla, da so genetske raziskave v razvoju in da mi bodo v kakšnih desetih letih mogoče lahko tudi kaj pomagali. Dvakrat sem ji morala pojasniti, da mene zdravljenje ne zanima in da me skrbi za moje otroke. Pa to ni imelo učinka saj sta onadva v njenih očeh zdrava, jaz pa bolnik.Zakaj torej skrbeti, če se še ni nič zgodilo? Odločena sem, da svojih otrok vnaprej ne bom več pustila cepiti!

P.S.- na pediatrični kliniki, v čakalnici alergološke ambulante sem srečala mamo, ki sta ji kot dojenčka po cepljenju umrla dva brata!

T. O. iz Petrovč: Že preden se je rodila najina prva hči, me je v zvezi s cepljenjem zanimala
tudi druga plat medalje. Iz raznih virov (literatura, prijatelji…) sem izvedela, da je cepljenje proces, ki moti naraven razvoj imunskega sistema in da  pri rutinskem cepljenju organizem prevečkrat odreagira zelo drugače, kot je zaželjeno. Logična se mi je zdela teorija, da je zdravje otroka bolj smiselno krepiti z zdravo prehrano, gibanjem na svežem zraku, dovolj
pozornosti otroku.., kot pa z bojem proti mikrobom, ki so itak povsod okrog nas … Imava tri otroke  starosti 9, 6 in 1 leto in pol, ki so v primerjavi z vrstniki zelo zdravi. Najstarejša hči je od vstopa v vrtec pred petimi leti manjkala v vrtcu zaradi bolezni samo en teden, v šoli pa še sploh ne (3. razred). Najmlajša hči še ni bila nikoli bolna, za srednjo pa se tudi ne
spomnim, kdaj je bila zadnjič. Zdravljenje z antibiotikom smo potrebovali samo enkrat pri najstarejši punčki. Nikoli me ni strah, da se bodo “nalezle” kake bolezni, pozimi ostanejo kape in šali pogosto pozabljeni v omarah, da o copatah in nogavicah niti ne govorim. Zelo sem hvaležna , da je tako, vendar vem, da nismo po naključju “tako srečni”. Dosti zaslug pripisujem  polnovredni vegetarijanski prehrani, pa tudi cepljenja prav nič ne pogrešamo.
Žal poznam primer, ko je zdrav sin moje sošolke po cepljenju proti TBC postal trajno prizadet. Potrdila, da je krivo cepljenje, ji ni hotel dati noben zdravnik, ker bojda ni bilo nobenega dokaza(!?), da je temu tako.

K. K. iz Kočevja: S partnerjem nisva dala cepiti otroka, ker ne bi tvegala zdravja ali celo življenja svojega otroka. Menim, da so cepiva nevarna in neučinkovita. Po cepljenju organizem ni nikoli več tak kot prej. Tudi več let po cepljenju se lahko pojavijo bolezni, ki so posledica cepljenja (astma, epilepsija, avtoimunske bolezni, levkemija, rak…)

Poznam primer gospe, ki se je zaradi težav po cepljenju proti črnim kozam, morala invalidsko upokojiti (porabila je veliko let, da je dokazala, da je krivo cepivo). Poznam primer, ko je 18 mesečni deček, umrl, zaradi levkemije, dva meseca po cepljenju (pred cepljenjem je bil zdrav). Zdravstvo ne prizna, da je krivo cepivo.

Mislim, da je cepljenje biznis pod krinko humanosti. Roke si mane že tako močna farmacevtska industrija in zdravstvo. Prvi prodajo cepivo, drugi cepijo. In hkrati si s tem oboji zagotovijo, da bo njihov posel še naprej cvetel. Kajti cepljeni so na splošno manj odporni in zato imajo več zdravstvenih težav. Moj otrok je star tri leta in pol. V tem času je imel štirikrat vročino, ki je trajala dan do dva in ni presegla 38 ºC. V zdravstvenem domu sva bila le na sistematskih pregledih. Z antibiotikom se še ni srečal. Pred tremi meseci je začel obiskovati vrtec. Znano je, da otroku takrat, zaradi stresa, pade odpornost. Od takrat občasno zakašlja, ni pa imel ne vročine, niti rota-virusa ni staknil, ki je bil februarja potrjen pri treh otrokih v njegovi skupini. Poznam še dva otroka, ki nista cepljena in sta bolj zdrava od povprečnih. Zato si upam trditi, da so necepljeni otroci bolj odporni od cepljenih.

S. R. iz Celja: Da je cepljenje nekaj, kar ni pisano na oz. pod moj kožo, mi je jasno že celo življenje, ko sem to travmatično sprejemala v svojem otroštvu (ob tem pa na stežaj odpirala usta pri zobozdravniku, ko sem bila stara dve, tri leta in so mi vsak drug dan čistili kanale ali pogumno držala roko pri odvzemu krvi).
In ko sem pred dobrim desetletjem slišala prvič na predavanju nekaj na to temo, sem to vzela kot potrditev in dejstvo povsem ponotranjila, tako da ko sem pred slabima dvema letoma rodila sina, mu brez oklevanja prihranila to izkušnjo.
Menim, ali še boljše, čutim, da avtomatsko cepljenje in to tako mala bitja, ni nekaj, kar je narava predvidela in bi telo kar tako preneslo. Nisem si sploh hotela predstavljati, da to nežno, krhko in ljubo bitje dobi v svoj sistem nekaj tako tujega kot je mešanica kužnih bakterij s telesu tujim nosilcem zanj.
Ne mislim, da cepivo ni kdaj tudi manjše zlo, sploh na kakšnem drugem koncu sveta, kjer ni možnosti drugače poskrbeti za odpornost in dobre življenjske razmere, ali na potovanjih v nam ne domače razmere in bolezni. V sinovem prvem letu, ko so bili prisotni manjši pritiski in vprašanja in kratkotrajne dileme, sem se zaveda tudi možnosti, da lahko pobek dobi kakšno bolezen, proti kateri drugače cepijo, vendar sem glede na vse podatke, sprejela tveganje, ki je po moje enakovredno temu, da bi mu cepivo škodovalo na krajši ali daljši rok. Spomnim se reakcije mojega mlajšega brata, ko je imel po cepljenju gnojni izcedek izpod pazduhe, tudi slabši vid so pripisali temu in slabo razpoloženje par dni. Posredno poznam še kakšen primer z dosti hujšimi posledicami.
Preseneča me pa, ko občasno zasledim v kakšnem članku, namenjenem  povsem drugi temi, pripisovanje raznih poledic cepljenju (otroška paraliza, avtizem… rak). Tudi ko sva bila s sinom na pregledu zaradi rahle alergije, je specialistka vprašala, ali je bil cepljen, kar razumem, da tudi uradna medicina (oz. njeni bolj razmišljujoči predstavniki) dopušča, da ima cepljenje poleg zaslug, tudi svoje nasprotje. Na cepljenje ne gledam povsem kot na zlo, pač pa kot na nekaj, kar v tem času in prostoru ni potrebno in za kar prepočasi prihaja do raziskav njihovega učinkovanja, verjetno zaradi toge uradne medicine, ki priznava in obravnava človeka le kot fizično bitje in velikega denarja, ki podpira farmacijo. Sem za ozaveščanje na vseh nivojih, od zdrave hrane, do skrbi za zdrav in čist planet, do sprejemanja bolezni tudi kot izkušnje in učenje skozi njo za vse vpletene do tega, da se vsi spet učimo delati kvalitetno in zavestno ter za svoje dejanja prevzemati odgovornosti, ne pa vse to instant iskati zunaj sebe.

M. L. iz Izole: Dokler nisem zanosila, se sploh nisem ukvarjala s problematiko cepiti da ali ne. Enostavno sem zaupala, da naša zdravstvena oblast dela v najboljšo korist otrok ter da so cepiva tako varna kot učinkovita. V nosečnosti pa sem pričela spremljati tematiko na temo cepljenja – okrogle mize, članki v časopisih, knjige, videokaseta Cepljenje – prikrita resnica…. . Polemike glede cepljenja so me prepričale, da cepljenje v današnjem času (dobri pogoji bivanja, higienske navade …) ni neobhodno potrebno, da cepiva niso povsem varna ter da hkrati ne zagotavljajo imunizacije, da gre v veliki meri za interese močnih farmacevtskih lobijev, ki ne želijo izgubiti svojega deleža pogače. Prvega otroka smo po posvetu z njegovo zdravnico cepili proti tetanusu in otroški paralizi (oralno). Po cepljenju ni imel posledic in je izredno zdrav otrok. Drugi otrok ima alergijo že od rojstva in ni bil cepljen proti nobeni bolezni. Sedaj ima dve leti, imunski sistem se mu krepi in alergija postopoma izginja.

Menim, da bi država morala omogočiti staršem, da sami odločajo ali bodo cepili otroka ali ne, predvsem pa, da bi bilo staršem in tudi zdravnikom pediatrom na voljo več izsledkov raziskav o škodljivosti cepljenja (le-te farmacevtske družbe skrivajo v svojih arhivih).

B. J. iz Jesenic: Petletne hčere še nismo cepili, ker smo spoznali pravi namen cepljenja – profit farmacij in posledično v kasnejših obdobjih življenja obolevanje. Otrok je do sedaj imel le vnetje ušesa pri dveh letih, ko smo ga hranili z kravjim mlekom. Hčera se je pozdravila z pomočjo tople kape in naravne tekočine, čajev, sokov in vode.

D. B. iz Zreč: Ne verjamem v “čudežno” moč cepljenja, še več, v današnjem okuženem svetu ne verjamem v neoporečnost cepiv. Kontrole in zapore ne delujejo več, saj se za denar naredi skoraj vse. Veliko pomembnejša je osebna higiena in zdrav način življenja, kot cepiva. Cepiva so samo potuha ljudem, da se še naprej vdajajo napačnemu načinu življenja in valijo odgovornost za svoje bolezni na tuja ramena. Po zaslugi mojega dobrega prijatelja in predsednika društva PREPOROD sem dobil dovolj literature in informacij, da danes vem, da je cepljenje lahko tudi življenjsko nevarno – DOKAZATI pa tako ni mogoče, ker običajno od cepljenja do pojavitve resne bolezni poteče lahko več časa, tudi mesecev.
V današnjem razvitem svetu, kjer smo naredili veliko na področju osnovne higiene, smatram, da gre pri cepljenju še samo za biznis pod krinko humanosti. STRAH je vedno bil dobro manipulacijsko orodje in orožje dežurnih religij in oblastnikov, da so manipulirali z množicami, danes pa sta to medicina in farmacija –dve veji, kjer se cedita med in mleko in če želijo, lahko jutri zamenjajo oz. vržejo vlado, tako močni so postali.

Otroci in vnuki so zdravi, hvala Bogu in upam, da bo tako tudi v bodoče. Vedno več staršev se odloča za spremenjen način življenja – BREZ MRHOVINE in kmalu bo dosežena KRITIČNA masa, seveda, če ne bodo vmes posegli s kakšnimi represijami nad tistimi, ki drugače živimo. Zgodovina se ponavlja, menjajo se igralci, menjajo se kulise, toda vsebine igre je vedno ista – BITKA ZA OBLAST IN DENAR!

J. M. iz Vrhnike: Moja dva otroka sta bila sicer cepljena, ker pred 15 leti in več nisem imela še nobenih informacij o škodljivostih cepljenja. Po vseh pridobljenih informacijah (članki v revijah, na internetu)  sem danes 100 % proti obveznemu cepljenju otrok. Prepričana sem, da ravno cepljeni otroci ogrožajo necepljene in ne obratno, kot govorijo zdravniki, ki zagovarjajo cepljenje. Glede na to, iz česa vse so sestavljena cepiva, me čudi, da uradna medicina podpira vnos vseh teh snovi v otroški organizem.

Bratova hčerka je po cepljenju zbolela za sladkorno. Povedali so mu, da je bilo po tistem cepljenju kar nekaj primerov otrok, ki so zboleli za sladkorno!?!

Menim, da je cepljenje res samo dober biznis.

I.Ž. iz Mengeša: Novembra lani sem potoval v Afriko (Lome, Togo) in če sem v Parizu hotel na avion, sem moral pokazati mednarodno veljavno potrdilo o cepljenju proti rumeni mrzlici. Pa tudi tablete proti malariji sem moral jesti (preventivno). Slednje sem res
užival le nekaj dni, ker so mi povzročale slabost in sem jemanje zato opustil, prvemu ukrepu pa se – žal – nisem mogel izogniti. Moje počutje kakšen mesec po tem je bilo izredno slabo (predvsem presnovne težave – driska, bolečine/slabost v predelu trebuha/želodca)…Takšno stanje se je umirilo šele potem, ko sem se zatekel na tuina masažo in akupunkturo. …

L. K. iz Ljubljane: Menim, da je cepljenje zgolj biznis pod krinko humanosti. Naša soseda ima zaradi cepljenja proti ošpicam trajne posledice. Moj otrok ni bil cepljen in je brezhibno zdrav.

M. in T. K. iz Ivančne Gorice Od ženinega bratranca je leta 1981 zaradi cepljenja umrl po štirih letih dihalnih muk – okvara dihalnega sistema (dokazano na obdukciji) Marinič Primož iz Ločnika pri Turjaku. Bratec in sestrica od Primoža, ki nista bila nikoli cepljena (ker jih tudi niso silili saj jim je jasno, kaj so naredili s Primožem) sta zdrava.

Zato sva mnenja, da je cepljenje le biznis, ki se steka v neprave žepe.

L. B. iz Ljubljane: Hčerke, ki bo sedaj stara 3 leta nismo dali cepiti in uživa brezhibno zdravje (do sedaj je imela samo 3x povišano temperaturo, ko je dobivala zobke – drugače nobene infekcije, vnetja, virusa, gripe, kašljanja…nobenih zdravil…).

Ker tudi drugače poskušamo živeti čimbolj v skladu z naravo (ekološka presna, veganska prehrana….), se nama je z možem tak drastičen poseg v otrokovo telo in imunski sistem, kot je cepljenje, zdel povsem nesprejemljiv. Imunski sistem ne obremenjujemo z nepravilno prehrano (ki tvori presežke sluzi v telesu) in poizkušamo telo obdržati čimbolj bazično, da se lahko ubrani bolezni.

Seveda sva si prebrala tudi kar nekaj literature na to temo in če je polovico res, kar piše slabega o cepljenju, je vse skupaj več kot grozno!!!  Meni se zdijo pogumni zdravniki in starši, ki veselo cepijo svojega otroka.

Nekaj časa sva živela tudi v Švici, tam cepljenje ni obvezno, in naletela na knjižico, ki jo je izdala zveza potrošnikov, kjer so bile opisane dobre (če jih sploh kaj je) in predvsem slabe strani cepljenja… Če ti v taki državi, ki na veliko proizvaja zdravila in je vse zelo natančno urejeno in preverjeno, cepljenje odsvetujejo (zveza za varnost potrošnikov!!!), potem je sigurno nekaj na tem – na osnovi tega sva se še lažje odločila, da otroka ne bova cepila.

Posredno je tudi najina pediatrinja namignila (čeprav je najprej izvajala pritisk), naj bi dali otroka cepiti šele nekje po tretjem letu, ko je imunski sistem dovolj močen in raje počakali na nova cepiva, ker da so stara v Evropi prepovedana že od leta 70!!!

Sama sem mnenja, da samo ne dati cepiti otroka ni dovolj, vedeti moraš, kako otrokov imunski sistem dodatno krepiš in ga ne obremenjuješ.

Sumim na povezavo cepiv in razvoj avtizma pri nekem fantku, ki je bil nedonošen in so se po vsakem cepljenju problemi samo stopnjevali. Tudi če opazujem otoke prijateljev in našo punčko (ki sicer ni v vrtcu in ima po mojem mnenju optimalno prehrano za otroka), je njeno zdravje neprimerno boljše, kakor pri ostalih otrocih, je pa tudi zelo živahna in zelo umsko razvita (že pri enem letu je govorila).

Ne vem, če lahko vse to pripisujemo odločitvi, da je nismo dali cepiti, ampak sem zelo vesela, da je tako kot je in da v njeno telesce in um nismo nič posegali.

D. D. iz Ljubljane: Sem proti cepljenju. Moja hči pa je dobila hude reakcije po cepljenju. Kdor je prebral knjigo “The river” (avtor g. Hopper),mu je vse jasno, zakaj so cepiva tako nevarna.

Moj otrok je vegetarijanec, ne pozna bolezni (razen ob cepitvi in nekaj časa kasneje, ko je šlo vse narobe), njeni vrstniki pa kar naprej obolevajo. Žal mi je, da sem cepil svojega otroka.

I. D. iz Medvod: Svojih otrok nisem dala cepiti zaradi argumentov, ki sem jih prebrala oz. slišala v zvezi s škodljivostjo oz. nepotrebnostjo cepljenja. Menim, da gre pri cepivih v prvi vrsti za neetične interese farmacevtskih in verjetno še kakšnih drugih družb. Cepljenje je nasilno, nenaravno poseganje v telo, ki lahko v mnogih primerih dolgoročno prinese več slabega kot dobrega.

Poznam žensko, ki so ji v otroštvu izpadli vsi lasje, obrvi in trepalnice zaradi cepljenja in jih tudi kot odrasla oseba nima. Vem za primer otroka, ki je hudo zbolel zaradi cepljenja in ima sedaj kot odrasel tako hude fizične in psihične težave, da je  v zavodu za duševno prizadete osebe. Slišala sem za vsaj še dva primera, vendar se ne spomnim natančnejših podatkov.

Menim, da mnogi zdravniki cepijo otroke oz. odrasle v dobri veri, ker so se tako naučili v času šolanja. Menim tudi, da so v določenih primerih nekatera cepiva učinkovita. Vsekakor pa sem prepričana, da se je v področje cepljenja vtihotapil tudi neetični interes – med drugim tudi interes biznisa. Naša otroka sta delno cepljena, mlajša samo proti tetanusu. Sta vrhunsko zdrava.

L. K. iz Ljubljane: Čeprav imam starejše tri otroke cepljene sem se odločila, da četrtega ne dam cepiti.Razlogov je več. Predvsem sem se iz različnih virov dobila veliko informacij o neučinkovitosti in škodljivosti cepljenja. Poleg tega je moj dveletni otrok že od prvega cepljenja pri dveh mesecih (v tujini začnejo že tako zgodaj) imel izpuščaje na koži, kasneje diagnosticiran nevrodermitis, ki se je pri starosti otroka leto in pol sprevrgel v astmo. Dokazov,da je to zaradi cepljenja seveda nimam, ker tudi sama takrat nisem pomislila na to.
Poznam več otrok, ki so zdravi in niso bili cepljeni. Imam tudi izkušnjo s četrtim otrokom, ki ni bil cepljen in je bil pri štirih mesecih (seveda polno dojen) v stiku z otrokom, ki je preboleval oslovski kašelj (takrat tega nismo vedeli, prehlajenim otrokom s kašljem pa se tudi nismo posebej izogibali), vendar je ostal zdrav, kot je še zdaj, pri sedmih mesecih in vedno nasmejan.
Tudi starejših otrok ne bi rada več po nepotrebnem izpostavljala cepivom, vendar iz šolskih ambulant pritiskajo… Nazadnje, ko je šel moj tretji otrok v prvi razred in bil cepljen proti hepatitisu B (spolno prenosljiva bolezen,cepivo naj bi učinkovalo 10 let!), se je otrok obakrat močno upiral in drl, jaz pa si nisem vedela pomagat kako naj to preprečim, ker ti grozijo s kaznijo itd. Kdaj se sploh lahko okuži?Rajši jih (otroke) podučimo naj ne prijemajo najdenih odvrženih igel!
Mislim da za vsem skupaj stoji močan farmacevtski lobi, ki mu ni mar zdravja otrok in kasneje odraslih, ampak gleda le skozi denar.
Upam,da bo čimprej čim več ljudi prišlo do pravih (resničnih) informacij in da se bodo odločali po razumni poti,da se bomo lahko starši sami odločali o vrsti načinu zdravstvene preventive naših otrok v dobro le teh in za zdravo prihodnost naroda. S tem se bomo tudi pridružili večini evropskih držav, kjer možnost odločitve in s tem sprejema odgovornosti za svojega otroka že obstaja.
Seveda je naša odgovornost, da si otrok zgradi zdrav imunski sistem z zdravo, organsko pridelano hrano, veliko gibanja na svežem zraku in veliko starševske ljubezni,dotika in topline.

T. B. iz Ljubljane: Jaz sem mojega sina, ki bo maja star pet let dala cepiti, ker moja zavest in znanje o tem takrat nista bila na taki ravni kot danes. Slepo sem verjela in zaupala v dobro tega početja in se nisem niti pozanimala o drugih možnostih in o vseh ZAKAJih.

O cepivih težko podam kakršnokoli mnenje, ker se nikoli nisem pozanimala o teh stvareh. Do nedavnega, ko smo pri mojem sinu končno diagnosticirali in tudi potrdili nekaj težav, ki jih pri njemu opažam že čisto od malega. Glede na odkrito intoleranco na fruktozo in laktozo, bi naslednje cepljenje (sedaj pred šolo) verjetno težko prenesel, predvsem zato, ker baje (zagotovo ne vem) nekatera cepiva vsebujejo eno od teh sestavin. Natančnih informacij nimam in jih tudi nisem poskušala pridobiti.

Moj sin ni imel nobenih reakcij, kot jih sicer opisujejo (visoka vročina, nemir, driska) Se je pa kasneje izkazalo, da je zelo močno odreagiral na svoj način. Že od trenutka, ko se je rodil, je bil otrok, ki ni maral dotikanja in pestovanja. Ko sedaj pomislim nazaj, lahko rečem, da je bila ta njegova lastnost v prvih dneh po cepljenju še močneje izražena. Bil je nemiren in nikakor nisem mogla priti do njega. Lahko bi rekla, da je na vsak dotik odreagiral, kot bi mu le-ta povzročal fizične bolečine. Kot dojenček ni skoraj nikoli jokal, če je bilo kaj hudo narobe, je kričal. Dnevi po cepljenju so bili dnevi, ko je veliko kričal. Ker pa je takih otrok na splošno zelo malo (v glavnem se dojenčki radi crkljajo in nosijo po rokah), na to ni bil nihče pozoren.

Prepričana sem, da se je človeško telo sposobno samo ubraniti večine nalezljivih bolezni, ko je celostno uravnoteženo. To pa pomeni, da morajo biti zagotovljene vse naše potrebe – fizične, čustvene, mentalne in duhovne. Ni potrebno razkošje (saj je v večini primerov to že anomalija tako kot revščina), potrebno je ravnotežje.

Kakšna pa je vloga biznisa – proizvajalcev cepiv, farmacevtske industrije in ne vem koga še? Verjetno kar precejšnja. Glede na to, da ima farmacevtska industrija na svetovnem trgu enega največjih tržnih deležev, je verjetno v ozadju tudi dosti manipulacij in zavajanj, ki seveda napeljujejo vod na mline te industrije.

Pri šestih mesecih je moj sin začel dobivati driske in nepojasnjene visoke vročine. Ker je to sovpadalo z začetkom uvajanja goste hrane, smo vsi te težave povezovali izključno s hrano. Vse to se je vleklo do lanskega poletja, ko smo ugotovili zgoraj omenjeno intoleranco. Z gastrologom na Pediatrični kliniki v LJ o tem sicer nisem govorila, sem pa bila pri homeopatinji in pri specialistu nutricistu, in oba sta mi rekla, da so njegove težave vsaj delno lahko posledica cepljenja. Sploh nutricist me je opozoril, da ima otrok porušen živčni sistem in to neravnovesje se kaže pri njem v presnovnih in vedenjskih težavah. Odsvetoval mi je nadaljnje cepljenje. Prav tako mi je nadaljnje cepljenje odsvetovala homeopatinja. Z izbrano sinovo pediatrinjo o tem še nisem govorila, ker sem jo pred kratkim zamenjala, z novo pa še ni bilo priložnosti za pogovor o tem.

Poznam tri otroke moje prijateljice. Nobeden od njih ni bil cepljen in vsi so zdravi!!

B. J. iz Cerkelj: Najstarejša hči (l. 1996) je v otroštvu doživela med 10 in 15 vročinskih krčev. Nihče nam ni znal povedati, zakaj. Zdravnikova trditev je bila, da je to dedno – vendar nihče v sorodstvu vročinskih krčev NI IMEL. Bila je dvakrat hospitalizirana ob visoki vročini. Sumiva, da so bili krči lahko posledica cepljenja.

S sinom (l. 1997) še vedno rešujemo problem stalnega gnojnega izcejanja iz nosu. Uradna medicina ni dala še nobene ustrezne rešitve, niti uporabne diagnoze. Ta mesec imamo ponoven pregled pri otologu. Pri pregledu pred nekaj leti so predlagali kirurško odstranitev žrelnice (na najino željo smo pred posegom iskali še druge možnosti).

S pomočjo bioresonance je bilo pred nekaj meseci ugotovljeno, da je kronično obremenjen z bakterijami (v črevesju), ki so posledica prvega cepljenja -nekaj dni po rojstvu. Od takrat naprej se izcejanje iz nosu ni nikoli ustavilo.

Sam sem se pred nekaj leti (na pobudo in financiranje delodajalca) odločil za “preventivno” cepljenje proti gripi. Več kot mesec dni sem bil na pol bolan. Od takrat (ko sem še verjel uradni medicini) se izogibam vsem cepljenjem, zdravilom, prav tako tudi pri otrocih.

Ženin nečak (l. 1995) je pred pol leta doživel mišični krč, kar je izgledalo kot dušenje in trenutna nezavest (ne vem natančne diagnoze). Po besedah njegove matere, je tudi uradna medicina dopustila možnost, da je bil krč posledica cepljenja. Cepljen je bil dva dni pred samim krčem.

Prepričana sva, da je cepljenje le ekonomskega značaja in bi moral biti PROSTOVOLJEN (kot je v večini evropskih držav). Za svoje zdravje poskušamo skrbeti na naraven način predvsem z načinom prehranjevanja. Mnenja sva, da je to bistveno boljši način v skrbi za zdravje, kot vnos kemičnih pripravkov v telo (cepljenje, zdravila).

S. S. iz Ljubljane: Sina, ki bo čez dva dni dopolnil pet mesecev ne želiva cepiti ker sva seznanjena z vsemi negativnimi učinki cepljenj. Že sama misel  kaj bi se lahko zgodilo je zadosten razlog da vztrajava pri svoji odločitvi in pa pogled na najinega zdravega fanta, ki bi mu lahko z napačno odločitvijo za vedno spremenila življenje, ki prihaja..

Meniva da bi morala biti odločitev o cepljenju pravica staršev in ne države, ki tako ali tako ne naredi nič, če se stvari končajo slabo.

Sosedin sin je zbolel za otroško paralizo, saj so ga cepili kljub vročini.Tudi terapevtka, h kateri sva zahajala, ima sina z avtizmom.

Najin sin je zdrav.Imel je alergijo na mleko in mlečne beljakovine. Poznam krasno deklico, ki je zdrava kot dren  in v svojih šestih letih ni prejela niti ene doze cepiva.

S. M. iz Maribora: Otroka nisem dala cepiti, ker sem pravočasno dobila informacije, ki so mi prikazale tudi drugo plat. Intuitivno sem čutila, da jim lahko zaupam, mnogo bolj kot informacijam »napiflane« medicine z opranimi možgani. Menim, da narava v miljonih let razvoja ni mogla tako zgrešiti, da ne bi otrok opremila z lastnim dovolj močnim imunskim sistemom. Prepričana sem, da je cepljenje samo biznis, vendar gotovo večina zdravnikov dobro misli, ko cepijo. Žal niso dovolj izobraženi o obeh plateh, da bi se lahko odločali z lastno glavo in ne z glavo tistih, ki so jim dali enostranske informacije. Moji otroci so vrhunsko zdravi, vsi imajo prazne kartoteke in so le občasno prehlajeni. Niso imeli še otroških bolezni, pa so vsi v vrtcu ali šoli, torej v stiku s potencialnimi boleznimi. Menim, da so za bolezni psihosocialni vzroki in da le te težko prevaramo s cepljenjem. Bolje jim je pogledati v oči in biti dejaven v smeri lastnega razvoja in razvoja pozitivnih odnosov v družini.

I. H. iz Domžal: Najino dete je staro štiri mesece in v tem pomladanskem času sva s partnerjem ravno v obdobju izbire vrtca za našega malčka za jesensko obdobje. Žal sem danes ob pogovoru s socialno delavko odgovorno za sprejem otrok izvedela, da je na zdravniško potrdilo pred vstopom v vrtec potrebno vnesti tudi podatek ali je otrok cepljen ali ne. Če ni, naj otrok ne bi obiskoval tovrstne ustanove, kar je predstavnica vrtca pojasnila tudi z obiskom zdravstvene inšpekcije pred časom, ki je obiskala vrtec z namenom preverjanja precepljenosti otrok.

Našega malčka do sedaj nisva dala cepiti iz več razlogov – in močno upava, da nas v to ne bodo prisilili s pogojevanim obiskom vrtca oz šole. Sama preživiva veliko časa v naravi, jeva zdravo in gojiva ekološko pridelano sadje, prepričana sva v moč pozitivnega (in obratno tudi negativnega) mišljenja in če le ni nujno potrebno, ne uživava zdravil. Človeško telo je namreč sposobno samoozdravljenja, če mu le to dopustimo. Bolezen namreč ni znak, da moramo čimprej obiskati medicinsko ustanovo in ob nespremenjenem načinu življenja pogoltniti čim večjo količino zdravil, temveč je v prvi vrsti dobrohotno, a resno opozorilo telesa, da nekaj počnemo narobe.

Samozdravilno funkcijo tako z zdravili in predvsem cepivi na umeten način zadušimo. Telo si zaradi vbrizganega cepiva ob srečanju s pravo boleznijo te vrste ne more razviti naravno imunost.

Naš malček je zdrav kot dren. Že med nosečnostjo kot tudi sedaj preko dojenja prejema od mene vse, kar potrebuje za rast in zdrav razvoj. Niti v sanjah si ne morem predstavljati, da bi dovolila v njegovo popolnoma zdravo telesce vbrizgati bolezen-cepivo. Bolezni proti katerim danes cepijo otroke, so prvič izgubile svoje epidemične razsežnosti že dosti pred uvedbo cepljenja (zaradi izboljšanih življenjskih razmer, bogatejše prehrane itn) in drugič te bolezni niso smrtne narave. Stranski učinki cepljenja pa (ki jih medicinska stroka žal še ne želi priznati na glas – so pa dokazani že v številnih strokovnih raziskavah) so le preveliki, da bi želela tvegati zdravje in življenje mojega otroka. Sama žal poznam kar dva otroka, ki sta utrpela zelo resne posledice cepljenja. Eden bo ostal trajno prizatet, drugi otroček pa se le počasi skozi več let vrača na normalni tir. Žalostno je to, da se jima je zdravje drastično poslabšalo in psiho-fizični razvoj ustavil neposredno po cepljenju, a zdravstvo te povezave ne želi priznati.

Cepljenje se vedno bolj kaže predvsem kot svetovni farmacevtski posel, ki preko množičnega ustrahovanja ljudi izkorišča nevednost laične javnosti. Že samo dejstvo, da dojenčku - ki do enega leta starosti še nima izgrajenega lastnega imunskega sistema – vbrizgajo ‘bolezen’, kaže na neodgovorno in tudi nelogično dejanje. Naša naloga je, da se ne zanašamo slepo na množične tokove, ampak, da prevzemamo vso odgovornost, tako za sebe kot tudi za naše najmlajše.

Morda sem se preveč razpisala, vendar pa bi želela, da bi se o tej temi še več in bolj odkrito govorilo. Srčno bi si želela, da bi starši končno pridobili svobodno izbiro pri odločitvah glede cepljenja otrok. Vsak otrok je individum in ni prav, da dovolimo tretiranje vseh enako po tekočem traku.

Damjan Likar

  • Share/Bookmark

36 odgovorov to “Izjave staršev, ki niso cepili otroka oz. je otrok utrpel posledice cepljenja”

  1. Urška Sonček komentira:

    Zanimiv blog, vendar predlagam, da prispevke uredite po kategorijah, ker je nepregleden arhiv. Glede na to, da je blog očitno namenjen informiranju bi bilo lažje, če bi bralci lažje našli želene članke.

    Glede cepljenja pa… ko sem bila na začetku OŠ so starši spoznali negativne učinke cepljenja in od takrat se le temu uspešno izogibam. :D

  2. vir komentira:

    Prosim, da sporočite podatke vseh staršev, za katere veste, da se brez razloga izmikajo cepljenju (in ga skušajo s širjenjem laži in nesmislov onemogočiti).

    poleg tega, da ste (smo!) jih dolžni naznaniti zaradi kršitve določb zakona o nalezljivih boleznih (grozi jim globa do 417 EUR, kar je žal smešno malo za tako neodgovorno početje), imajo starši, katerih otroci lahko pridejo v stik z necepljenimi otroci teh neodgovornih ljudi, pravico vedeti, kdo so ti ljudje in ti otroci, da svojih otrok ne bi po nepotrebnem izpostavljali nevarnostim nalezljivih bolezni.

    Pri tem ste tudi vi, Damjan Likar, ki širite svojo neodgovorno, lažnivo in nesmiselno propagando proti cepljenju, odgovorni zaradi napeljevanja k kršitvi zakona o nalezljivih boleznih in s tem odgovorni za ogrožanje otrok razumnih, odgovornih staršev.

    Upam, da ste kljub svoji neodgovornosti obvestili vse osebe, ki jih poznate in ki jim je z obveznim cepljenjem po tem zakonu nastala škoda na zdravju, ki se kaže v resnem in trajnem zmanjšanju življenjskih funkcij, da imajo pravico do odškodnine v višini okoli 60.000 evrov.

  3. Urška Sonček komentira:

    @ vir: Kako necepljen otrok ogroža zdravje cepljenih, če so le ti (po Vaši logiki) zaščiteni s cepivom? :)

  4. vir komentira:

    zato ker mora precepljenost populacije preseči določen odstotek, da se širjenje bolezni lahko ustavi. cepivo namreč ne prepreči bolezni, ampak okrepi imunski odziv nanjo. ko je precepljenost populacije prenizka, so tako ogroženi vsi, najbolj pa seveda tisti otroci, ki zaradi različnih resničnih razlogov ne morejo biti cepljeni (bolezni, alergije, določena zdravljenja (npr. kemoterapije). kreteni, ki lažejo in širijo bebavo propagando – damjan likar, recimo – najbolj ogrožajo prav te otroke, naprimer tiste, ki imajo zaradi zdravljenja raka oslabljen imunski sistem. bi prav rad videl likarje na otroškem oddelku onkologije, kako tam širijo svoje kretenizme, bebci neodgovorni.

  5. vir komentira:

    vsem staršem, ki berejo likarjeve laži in bedarije:

    po zakonu o nalezljivih boleznih je obvezno cepljenje proti hemofilusu influence b, davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, ošpicam, mumpsu, rdečkam in hepatitisu B.

    Z globo se kaznuje posameznik, ki se izmika ali onemogoča obvezno cepljenje.

    Med razloge za opustitev cepljenja se ne štejejo kretenske bedarije, ki jih širijo razni likarji, temveč le alergija na sestavine cepiva, resen nezaželen učinek cepiva po predhodnem odmerku istega cepiva ter bolezen ali zdravstveno stanje, ki je nezdružljivo s cepljenjem.

    da bo jasno in da se ne bodo še naprej širile bedarije, ki zaradi nevednosti in nerazgledanosti nekaterih ogorožajo zdravje vseh.

  6. NordStar komentira:

    Narod se počasi zbuja in se bo uprl vsem “nadbogovom”, ki manipulirajo s svetom. Illuminati so razkrinkani. Farmacija je samo en kamenček v tem mozaiku.
    Vir, ti si gotovo na plačilni listi farmacije, kajne.

  7. vir komentira:

    seveda. za takle komentar – petnajst tisoč evrov. neto. po komadu, sine, po komadu.

  8. NordStar komentira:

    Upam, da si se cepil za novo gripo (kakorkoli ste ji že dali ime)

  9. vir komentira:

    kaj ma pa to veze? govorimo o obveznem cepljenju.

  10. NordStar komentira:

    Kaj pa obvezno čipiranje, kdaj ga boste uzakonili?

  11. vir komentira:

    tebe pa res ni treba čipirat. si priden in lepo skočiš vsakič, ko ti rečemo.

  12. NordStar komentira:

    No, ko bom škripnil, me pa le reciklirajte, da bo vsaj kaj koristi od tega.

  13. andreja komentira:

    jaz sem milijon procentna, da je moja hčerka zbolela za JIA, zaradi cepljenja, ki je bilo nestrokovno izvedeno in se je namesto resorbcije cepiva v mišičju začelo vnetno žarišče v maščevju,…. in temu sledi mnogo preiskav in zgubljenih živcev ter dni na pediatriji,…. žal pa tega ne morem dokazati,…

    Drugega otroka ne bom dala cepit,….

  14. ButterflySoul komentira:

    @vir: Ste vi cepljeni? Se greste cepiti vsakih 10 let, ko cepivo nima več učinka? Če niste, ste tako kot jaz in verjetno večina drugih Slovencev – nezaščiteni. In torej je večina populacije v Sloveniji nezaščitena. Kje je tukaj precepljenost?

    Odprite oči in se malo informirajte, preberite dejstva, preberite izkušnje staršev otrok, ki so zaradi cepljenja umrli ali postali trajno poškodovani. Jaz vem, da ne bi ob hudih stranskih učinkih, ki bi jih moj otrok imel, samo skomignila z rameni, češ, kaj čmo, pač ena žrtev zato, da je drugih tisoče otrok lahko “varnih” pred temi boleznimi. Bi vi?

    Veste, da če otrok zboli za rdečkami v otroštvu, jih nikoli več ne dobi? Če pa je cepljen, zaščita deluje samo nekaj let (če sploh!)? In v otroštvu je veliko lažje preboleti rdečke kot kasneje v življenju. Veste, da, če noseča ženska zboli za rdečkami, lahko to povzroči okvaro plodu? Veste, da smo ženske, ki se ne cepimo vsakih 10 (ali 15) let proti rdečkam, nezaščitene? In da bi bilo veliko boljše, če bi to bolezen prebolele v otroštvu? Tako kot npr. norice.

    Kakor berem izjave ljudi na tej strani, nihče ne blati ostalih tako kot vi. Nevednost in nerazgledanost? Prosim, preberite kakšno literaturo, preden dajte takšne izjave. Vaš odnos nič ne kaže na vašo razgledanost.

    Hvala avtorju te spletne strani! In vsem za vaše izjave in pogum, da ste povedali vaše izkušnje, to je edini način, da bomo dosegli, da se miselnost v naši državi začne spreminjati.

    Svojega otroka nisem in ga ne bom dala cepiti. Pod nobenim pogojem.

  15. ButterflySoul komentira:

    Pa se tudi na tem področju nekaj le premika:

    Svobodno odločanje človeka o cepljenju v skladu s svojimi prepričanji: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/1973

  16. vesna87 komentira:

    Pozdravljni,
    ko berem izjave stršev, ki niso cepeli svojih otrok sem zadovoljna ker svoje hčerke danes nism cepila, pa čeprav je bila prva izjava pediatrijne da bo to poslala naprej in da bomo plačali kazen…naša punčka bo v januarju stara 4 mesece in je ne mislim cepit saj je hvala bogu zdrav otrok…je pa nekaj ko prvič postaneš mamica je vse preveč takih ljudi (vir komentira) ki bi vse ki se odločajo po svoji volji oglobili z denarno kaznijo..v glavnem zanima me ali je državna blagajna tok prazna da so (ste) se spravl še na komaj rojene otroke za katere se njihovi starši odločajo po svoji vesti in seveda tudi nosijo breme za svoja dejanja…kdo pa nosi odgovornost če s eotrok cepi pa se mu vseeno kaj zgodi kot v člankih zgoraj? smrt? kaj potem lahko starši naredijo??
    lp

  17. nada komentira:

    tega pa je treba fajjjjjjjjjjjjjjjjjjn cepit proti vsem boleznim se dodatno za kretenizem in

  18. nada komentira:

    globa 417 e malo kreten saj otroci ki so cepljeni so menda imuni

  19. nada komentira:

    ma vir iz kje si se pobral iz naftalina mozgani zakrknjeni

  20. nada komentira:

    ma pojdi spat no in nestoj ne stoj take nakladat okrog vircek bi rekel iztok mlakar noooo saj za njega nisi se slisal ti pa verjetno ne mores imeti otrok ali pa si peder ker tako neumnih kopmentarjev se nisem srecala v moji 70 letni karijeri se 1x ce bi bila mlada nikoli nebi cepila mojih otrok samo takrat smo bili neinformirani ovce

  21. lili komentira:

    Zanimivo zakaj se ti starši ne predstavijo z imenom in priimkom in ne z inicijalkami? Verjetno je fino, ko najdeš vzrok za otrokove težave pa čeprav je ta vzrok namišljen. Moj otrok je alergik in mi je zadnjič nekdo prijavil, da je to verjetno zaradi cepljenja. Sama bi bila vesela, če bi vedela, zakaj je ravno moj otrok alergik. Zaradi cepljeja pač očitno ne, ker je bila alergija potrjena pri 10 tednih, prvič je bil pa cepljen pri 15. tednih. Cepljen z običajnimi cepivi in vedno brez posledic! Lep pozdrav pa manj klobasanj…

  22. lili komentira:

    Pa še to. Redno se tudi sama cepim proti klopnemu meningitisu. Vesela sem, da je tako, ker sem pred kratkim na nemški televiziji gledala oddajo v katerih so nastopali ljudje, ki so ga preboleli in imajo hude posledice.

  23. Ines komentira:

    Stara sem deset let, vem, malce mlada, ampak imam že kar posebno mnenje izoblikovano o tem. Najprej, prvo kot prvo, nisem bila cepljena že vsaj pet let, saj ne dovoli noben od staršev, in si tudi sama prav nič ne želim vnesti strupov v svoje telo. Moja najboljša prijateljica, ki je bila cepljena, je že vsaj šestkrat zbolela za neko alergijo, čudežno sem pozabila, kako se ji reče, in čeprav z njo preživim večino časa, se še ničesar nisem nalezla. Nisem bila še resno bolana, nobene gripe, nobenih alergij, niti ošpic. Zjutraj kiham, včasih malce smrkam, se prehladim kot normalen otrok, ampak ničesar drugega.
    Najbolj sporna stvar se mi zdi, da je pač to cepljenje nujno, in moj oči je pripravljen poseči tudi po odvetniku in podobnih stvareh, če bi me slučajno želeli cepiti. Naj bi se to sklepalo kot telesni napad oz. nekaj takega. Problem je tudi, da smo v šoli dobili obvestilo o cepljenju proti HIV – u, in seveda se tudi tokrat ne mislim vključiti, moji starši so nasploh proti. Mislim šesti razred, povečini deset in enajst letne deklice? Se jim je popolnoma zmešalo? Mislim, rahlo prekrute besede, ampak domnevam, da nobena od nas vsaj še kakih sedem let ne bo imela spolnega odnosa in se mi to zdi nasplošno neumnost, strup skratka itd.
    In da, tudi sama sem prepričana, da medicina in farma industrija želijo le denar. Njim ni pomembno, da smo mi zdravi, ker ni zaslužka iz tega, pa tudi tega ne, da smo mrtvi, recimo. Bolje je, če smo bolani za kakšno neozdravljivo boleznijo, ki pa se lahko zdravi, kot pa da smo zdravi ali pa mrtvi. Moja babica je pred mesecem umrla, menim, da so bila kriva predvsem zdravila. Še dva meseca pred tem je hodila k moji družini domov, urejala je vrt, kuhala, hodila, potem pa je napočil ‘čas zdravnikov’ , naenkrat seveda voziček ker ni morala hodit in potem je umrla, pa sploh ni bila tako zelo stara. Samo primer skratka, kaj vse lahko naredijo zdravniki, medicina nasplošno.
    Če bo po možnosti, se nikoli več v življenju ne nameravam več cepiti, in upam, da bom, če bom imela otroke, tudi te držala stran od inekcij s strupom.

  24. Jagoda rdeča komentira:

    NE SE SIKIRAT, KER ENA SE JE CEPILA PROTI KLOPNEMU MENIGITISU ZDAJ PA JI HODI PATRONAŽNA JEMATI KRI ZARADI BORELIJE. Pa tako se je hvalila, da od klopa ne more nič dobiti. Jaz si pa vsak dan ko pridem iz gozda oberem klope pa mi nič ni.

  25. robert komentira:

    VIR ti si morilec otrok, zato si verjetno bil poslan na zemljo saj te je ustvaril sam hudič. Ti bi dal cepit mojega otroka, pridi pa ga cepi, će si upaš. Če bi jaz bil Admin te spletne strani bi te že zdavnaj izbrisal, če te že niso. Za tebe bo bog poskrbel da boš trpel in te usmeril k hudiču v pekel.

  26. robert komentira:

    VIR ti si ena pokvarjena duša , zato si verjetno bil poslan na zemljo saj te je ustvaril sam hudič. Ti bi dal cepit mojega otroka, pridi pa ga cepi, će si upaš. Če bi jaz bil Admin te spletne strani bi te že zdavnaj izbrisal, če te že niso. Za tebe bo bog poskrbel da boš trpel in te usmeril k hudiču v pekel.

  27. Maja Bok komentira:

    http://www.vaccinesafety.edu/cc-mmr.htm
    komentar ni potreben, če želite izvedeti resnico, preberite!
    Lepo, da verujete, ampak cepljenje z vero v Boga nima nobene zveze, razen, če se želimo še naprej pretvarjati, da je zemlja ravna plošča… In btw, farmacija večino denarja zasluži z zdravili, ki ste si jih nakopali z načinom življenja (holesterol, dabetes, visok krvni tlak…) ter drugimi starostnimi tegobami. Toliko. Gospa Jagoda, pa menda veste, da sta klopni meningitis in BORELIJA dve RAZLIČNI bolezni? če je gospa dobila borelijo, pomeni, da je imela vsaj enega klopa in meningitis je resno stanje, ki se mu je s cepljenjem izognila, saj je v slo. veliko klopov okuženih s tem virusom. Komentarji proti gospodu Vir-u pa kažejo način inkvizicije – kdor si upa imeti drugačna stališča, je morilec, naj crkne pes… Včasih me je res strah za prihodnost, ko vidim, kako oprane možgane imate nekateri, ni čudno, da potem izvolimo vlado, ki je najbolj skorumpirana in umazana.

    Lep dan

  28. Maja Bok komentira:

    Gospodični Ines pa bi predlagala, naj še malo počaka, da njeni možgani dozorijo in se potem vključuje v debate s stilom ” moje otroke”. Zdaj naj raziskuje svet in naj ga odkriva čim bolj nepristransko (kar bo pod okriljem staršev, ki ji očitno te stvari govorijo, bolj težko). Kar se pa tiče babice in obiskov zdravnikov – če bi šla pa en dan, preden bi zbolela, v gledališče, bi pa sklepali, da glejte, tako pa človek zboli in umre, ko se enkrat speča s kulturo :) . Takšna logika je sicer dekletcu primerna, vendar njene odgovorne starše prosim, da ji malo razložijo vzročno-posledične odnose. Če pa se z njo strinjajo, naj vsi skupaj ne hodijo več k zdravnikom, bo več denarja ostalo za oskrbo nas, ki verjamemo, da nam medicina še kako lahko pomaga.
    LP

  29. Tine komentira:

    Tezko verjamem, da ljudje verjamejo takim prispevkom. Zavajanje in lazi …

  30. Jajaja komentira:

    V našem kraju je eni družini umrl otrok dva dni po cepljenju. Umrl je naravne smrti.

  31. stricmarc komentira:

    Tudi lista tistih, ki so izgubili svojca , ker ni bil cepljen, bi bila še daljša.Pred drugo svetovno vojno skoraj ni bilo družine, ki bi ne izgubila enega ali dva otroka zaradi nalezljivih bolezni ( paraliza, tuberkuloza, črne koze, davica). ki jih danes zaradi sistematskega cepljenja praktično ni več. Seveda pa drži, da so tudi stranski učinki in v primeru, da so vsi ( ali večina) drugi cepljeni, mojemu otroku ni treba.

  32. Nevenka komentira:

    Nekateri po cepljenju dobijo raka in umrejo, če drugega ne si pa nogo zlomijo. Težko je dokazati bolezni, ki se pojavijo kasneje kot posledice cepljenja, vsa ta sklepanja so neznanstvena. Lahko se pojavijo alergije in to so relativno hitre reakcije imunskega odziva. Govoriti kako so otroci zdravi in nič ne zbolevajo v vrtcu je za lase privlečeno, ker je precepljenost otrok še vedno visoka, resnih obolenj v vrtcih razen izjemoma ni. Drugo so kakšne streptokokne okužbe, meningitisi, pljučnice – ki so visoko nalezljive.
    Oslovski kašelj je lahko smrtna bolezen, niso vse mame zdravnice, da bi obvladovale vse spremljajoče znake tako, da otrok lažje preboli huda vročinska stanja. Jaz sem prebolela ošpice in ni hujšeega spomina na bolezen kot je ta, skoraj sem oslepela, jesti nisem mogla zaradi hudo vnetega grla, živeti sem morala v popolni temi, nimam pojma koliko časa – zdela se mi je cela večnost in razmišljala sem – no takole izgleda smrt. Pa sem bila stara štiri leta – pa še danes vem kako sem se počutila. Ko mi je šlo na bolje, sem se ponesreči videla v zrcalu – izgledala sem, kot da imam črne koze – oblaz je bil kot pleskavica, ena sama rana. Če kdo kaj takega otroku privošči – kar naj. Naslednja huda bolezen je bil mumps – muka težka. Ampak če bi bila fantek, bi bila še veliko težja, ker je pogosta posledica sterilnost. In tako naprej…svet je neskončno pameten – vsa zdravila imajo negativne učinke – ko se človek za karkoli odloči, mu mora biti čisto jasno kaj daje na tehtnico…Vendar računati na srečo, je tako noro kot reči, drugi teden pa lahko ves denar zapravim, ker bom itak zadela na lotu. Nesreče je več in potem sledi vprašanje: zakaj ravno moj otrok?????!!!!

  33. Nevenka komentira:

    V okolju, ki ga poznam je ravno v času pred in takoj po vojni umrlo veliko otrok zaradi oslovskega kašlja, tudi v naši družini in številka je visoka v primerjavi s tem, koliko otrok ima težave zaradi cepljenja, pa še to je včasih vprašljivo, če ni razlog kje drugje in ga je cepljenje samo okrepilo. Vas je bila majhna, umrlo je osem otrok. Jaz danes za veliko večja področja ne vem za primere smrti zaradi cepljenja. Vsekakor je tako, če bo več otrok necepljenih, bo med njimi vedno več smrtnih primerov zaradi bolezni. Dokler je večina cepljena, so pa posamezniki relativno varni, če ostanejo stalno v istem okolju, če gredo pa kam drugam, npr.. na izlet v malo manj cepljene kraje, je pa tveganje takoj višje.

  34. Nevenka komentira:

    Draga Ines, čisto premlada si, da bi imela kakršnokoli zrelo mnenje, tvoji starši pa zelo nerazgledani. Tudi ti si več kot površna in klatiš neumnosti o cepljenju proti HIV, ker takega cepljenja sploh še ni, mora pa bo kmalu, ker znanost na tem področju napreduje, sa se človeštvu gre, da bi rešili miljone ljudi, ki jih virus ubije. Po šolah so predlagali staršem cepljenje proti papiloma virusom to je HPV virus, ki velikokrat v letih po okužbi povzroča nevarno obliko raka, gre pa za to, da je v nekateri primerih pametno cepiti tudi dečke. Tu je pa že prva blokada v naši družbi – vendar zatiskanje oči pred dejstvi ni še nikomur rešilo življenja. Pa še nekaj, še nobena babica ni umrla od zdravja, pa vse babice umrejo, ene prej ene kasneje, ker vsi ljudje pač niso enako zdravi in tudi bolezni jih ne poberejo enako hitro. Ko je človek smrtno bolan, je vesel vsakega upanja, ki mu ga da zdravilo, četudi mu življenje podaljša samo za nekaj časa, ker nihče ni na tem svetu za večno – življenje je vedno dragoceno, ko ti ga zmanjkuje. Prej so pa velikokrat ljudje pametni, da se kar kadi. In tisti, ki čakajo, da jih bo bog rešil, umrejo še prej. Razen, če verjamejo, da jim bog ponuja zdravnika. Včasih so ljudje živeli trideset let, pa so bili že med starci. Danes ljudje živijo preko 85 let in več. Govorimo pa ves čas o nezdravem življenju – to je malce skregano z logiko.

  35. Nevenka komentira:

    Vesna87, samo to, štiri mesece za otroka ni nobena starost – v tem času se prav gotovo še ni srečal z vsemi nevarnostmi, ki prežijo nanj. Če bodo okoli tvojeg otroka vsi otroci cpeljeni, bo tako še neprej, če bo veliko ljudi naredilo tako kot ti, bodo otroci ponovno umirali kot v srednjem veku.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !